Kaj je z arhitekturo?

HOAI ni zgolj gola zbirka navedb, številk in tabel. Uporaba tega predpisa temelji namreč na ustrezni »strokovni filozofiji«. Prvenstveni namen HOAI je namreč pravilna optimalna strokovna izbira in zagotovitev najvišje stopnje kakovostnih umskih dejavnosti in storitev brez nesmiselnega, dragega in škodljivega tekmovanja cen ponudnikov. Vsak zahtevani ali ponujeni popust in odstopanje od (glede na zahtevano težavnost ter obseg umskih dejavnosti in storitev strogo določenega) konkretno pripadajočega honorarja je kršitev nemške zakonodaje, ki se dosledno sankcionira.

Z razpisi povzročeno tekmovanje cen je namreč mogoče zgolj takrat, ko povpraševalec določene dejavnosti ali storitve prejme ponudbe večjega števila ponudnikov, ki jih lahko glede cen medsebojno primerja. Taka primerjava cen pa pri umskih dejavnostih in storitvah ni mogoča, saj v tem primeru ne gre za »blago«, temveč za individualno ustvarjalno storitev ali dejavnost, ki je vedno vezana na posamezni specifični primer. Projektant lahko usmeri vse svoje umske sposobnosti, pridobljeno strokovno znanje ter izkušnje v kreiranje optimalnih rešitev za želje investitorja le, če spremlja in sodeluje v celotnem postopku načrtovanja ter izvedbe naprave in če je finančno neodvisen, kar pomeni, da so njegove celotne storitve ter dejavnosti zadovoljivo honorirane in se mu tako omogoči gospodarska osnova za njegovo neodvisno delovanje izključno zgolj v korist naročnika.

Nemški investitor si torej lahko direktno izbere projektanta, ki mu zaupa, saj je višina honorarja glede na zahtevnost in obseg celotnih storitev točno določena ter enaka za vse projektante. Projektant z obsežnejšim strokovnim znanjem ter izkušnjami bo zato (za vse enak honorar) nagradil investitorja s tehnološko in stroškovno boljšo rešitvijo, torej z optimalno napravo z znatno nižjimi skupnimi investicijskimi ter obratovalnimi stroški.

Razočaran sem nad skromnim odzivom slovenskih arhitektov in inženirjev, saj ta opisani način izbire in honoriranja obravnava temeljna problema njihove eksistence. Nezainteresiranost, otopelost, nekritično ter stoično prenašanje omalovaževanja ter nezadostnega honoriranja njihovega strokovnega dela in praktičnih izkušenj ob sočasnem utapljanju stroke v vse obsežnejši poplavi formalnih ter birokratskih predpisov in zahtev rezultira v izgubi njihovega zaupanja v strokovno znanje in izkušnje, kakor tudi v izgubi perspektive in upanja, da se bo končno tudi pri nas ponovno začelo ceniti kakovostno strokovno delo ter končno začelo omejevati nesmiselno, neodgovorno in ekološko škodljivo razmetavanje finančnih sredstev za nepravilne in slabo delujoče naprave.

Še posebno pa sem razočaran nad Inženirsko zbornico Slovenije, ki s striktnim mižanjem in gluhonemostjo lakajsko služi ohranitvi določenih ustaljenih monopolov. Tako je uspešno sodelovala tudi pri uničenju naših svojčas zelo uspešnih projektivnih organizacij (z njihovim spreminjanjem v inženiringe) in pri neodgovorni ukinitvi neodvisnih strokovnih revizij.