Eriejsko jezero, ki leži na meji med ZDA in Kanado, je enajsto največje jezero na svetu. Pobuda o dodeljevanju pravic jezeru je nastala v času niza ekoloških katastrof - v jezero denimo odtekajo vode, ki vsebujejo gnojilo in živalske iztrebke, poleti pa rast alg povzroča t. i. cvetenje vode, kar negativno vpliva na ostala živa bitja, ki prebivajo v jezeru, poroča New York Times.
Predlog o pravicah za Eriejsko jezero je del prizadevanj za oblikovanje pravnega statusa narave, recimo rek, gozdov in gora. Ta prizadevanja sicer obstajajo že več desetletij, a so v zadnjem času dobila nov zagon, njihov namen pa je predvsem pokazati, da obstoječi zakoni narave pred onesnaževanjem ne ščitijo dovolj učinkovito. Trenutno elementi narave nimajo pravnega statusa, zato ljudje tistih, ki naravi škodujejo, ne morejo tožiti v njenem imenu. To pa bi se s sprejetjem predloga lahko spremenilo.
Nasprotniki trdijo, da bo pobuda prinesla stres in tožbe
Največji nasprotniki te pobude so jasno lastniki bližnjih kmetij, od koder izvira večina kmetijskih odplak, ki pripomorejo k nastanku strupenih alg. Yvonne Lesicko s kmetijskega urada v Ohiu je povedala, da so kmetije res glavni krivci za onesnaževanje, a izpostavila, da škodljive odplake ustvarjajo tudi na primer igrišča za golf. Dodala je, da jih v uradu zelo skrbi za jezero, a da ta pobuda ni rešitev. »To je kontraproduktivno. Vodilo bo v veliko število tožb in veliko stresa,« je povedala Lesickova.
Šef neprofitne skupine iz Pensilvanije, ki se ukvarja z okoljsko pravno zaščito, Community Environmental Legal Defense Fund Thomas Linzey je dejal, da je namen predloga opozoriti, da skupnost zahteva, da pri varovanju jezera sodeluje država. Hkrati želijo, da sodišča prepoznajo pravico ekosistemov do preživetja in »zdravja«, torej da imajo »reke pravico teči, gozdovi pravico rasti in jezera pravico biti čista«, so zapisali pri New York Times. Širša ideja je spremeniti trenutno mišljenje o naravi in posameznikovem mestu v njej. O zadevi bodo v Toledu v Ohiu odločali 26. februarja.
