‘Ko je otrok bil otrok, ni vedel, da je otrok. Zanj je vse imelo dušo in vse duše so bile eno.« Kolesarim čez Theodor-Wolf park v berlinskem Kreuzbergu in mislim na Damiela in Cassela, angela iz Neba nad Berlinom, ki ju v teh dneh videvam vsepovsod. Vsepovsod slišim verze Pesmi o otroštvu, ki jo je napisal Peter Handke, Wim Wenders pa jo zapakiral v film na način, da si je sploh ne znam predstavljati drugače kot z glasom angela, ki je hotel postati človek, da bi se lahko zaljubil v Marion, akrobatko na trapezu iz cirkusa Alekan.
Igralec Bruno Ganz, filmski angel Damiel, je umrl na zadnji dan Berlinala, filmskega festivala, ki menda izgublja prestiž, a še zmeraj polni dvorane. Morala sem ses...
