V Narodni galeriji so nedavno končali veliko retrospektivno razstavo Ivane Kobilca (1861–1926), s katero so lani posebej gromko obeležili stoto obletnico te umetniške ustanove. Slikarkini najbolj cenjeni deli Pomlad in Kofetarica sta namreč tudi eni najbolj priljubljenih slik v njihovi galeriji, torej – kot vsa najkakovostnejša umetniška dela – očitno nagovarjata tudi sodobnega gledalca. Da brez težav stopajo v dialog s Kavopivko, kot nekateri imenujejo kultno ustvarjalkino sliko, nastalo leta 1888, so s sodobnimi interpretacijami v sklopu projekta Sodobna kofetarica! dokazali tudi študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
Od družbene kritike do ironije
S pomočjo mentorjev, kot sta profesorja Suzi Bricelj in Žiga Kariž, so v nekajmesečnem procesu podrobno proučili slikarkin opus, prevpraševali so njen vpliv na slovensko umetnost in kulturo danes, pri čemer niso izpustili problematike spregledane ženske ustvarjalnosti. Kot je poudarila Bricljeva, pa ni bilo ob tem nič manj pomembno tudi seznanjanje s kulturo pitja kave v preteklosti in danes, nekaj so torej imele od »raziskave na terenu« gotovo tudi študentske brbončice. Deset mladih avtorjev, ki so bili v svojih poustvaritvah Kofetarice najbolj uspešni, je danes nestrpno čakalo na odločitev, ali je nemara prav njihova interpretacija najbolj prepričala žirijo. »Zanimalo nas je namreč predvsem, na kakšen način se lastne zgodbe študentov izrazijo skozi njihovo Kofetarico,« je komentirala Bricljeva.
Če je študentka Klara Jan v motivu kofetarice povezala sodobno žensko in sovo, ki simbolizira nočni čas in modrost, se je Barbara Miše spomnila na delavce iz držav tretjega sveta, ki v težkih razmerah služijo kruh na kavnih plantažah, ob tem pa se sprašuje, ali je sodobnemu kavoljubu sploh mar, od kod prihaja njegova kava. Anne Elisabeth Tassel, ki študira na oddelku za video in nove medije, je raje pristopila z nekaj ironije. Na sliki Preden spijem kavo je tipični Kofetarici Ivane Kobilca zamenjala obraz s skodelico, da bi se približala občutku surrealnega, preden se začne dan. »Reinterpretacija Kobilce je za mladega človeka, ki ustvarja, odličen izziv, ne predstavljam si, da bi ga kdo izpustil. Sama sem želela pristopiti čim bolj preprosto, poleg tega mi je všeč učinek spletnega mema, na katerega sem se navezala.«
Veronika Hozjan je želela poudariti, da sodobna kofetarica za počitek nima časa, zato ni mirujoča, temveč ves čas premikajoča se podoba. »Naredila sem GIF-animacijo, ker sem želela z medijem dodatno poudariti sodobnost, tehnika pa omogoča tudi nekoliko bolj sproščeno vzdušje. Tri ljudi sem povprašala, kaj se jim zgodi, ko spijejo kavo, zato lahko vidimo kofetarico, ki zaspi, tako, ki je ob kavi docela raznežena in bi je zato rada pila še več, in tako, ki v kavni usedlini vidi svojo prihodnost,« je razložila umetnica. Njena kolegica Lara Batistuta je denimo kofetarico ponudila v video izvedbi, v kateri sodobna kofetarica naroča kavo na kavnem avtomatu, a v njegovi notranjosti živi stara kofetarica, ki kavo kuha. Edini moški predstavnik med študenti, Andraž Mohar, pa se je v svojem videu odmaknil od prijetnega obreda pitja kave: »Ob ogledu nekaterih starejših filmov sem prišel do ideje, da bi Kofetarico povezal z uživanjem drog, saj tudi v svojem videu uporabim učinek hitrih rezov, bližinskih posnetkov, utripanja, skratka pretiravanja, s katerim želim povezati formo in vsebino.«
Alternativa hitenju
V bogati interpretativni beri je sicer glavno nagrado – njeno delo je izšlo na omejeni izdaji skodelic – odnesla Sara Sešlar Naraks. »Želela sem upodobiti čas, v katerem venomer nekam hitimo in si ne vzamemo niti trenutka, da bi pred lovljenjem jutranjega avtobusa v miru spili skodelico kave,« je ob tem povedala sramežljiva nagrajenka. Da je pristopala zelo celostno in da njeno ilustracijo v digitalni tehniki odlikujejo natančna kompozicija in barvne kombinacije, je poudarila tudi Bricljeva: »Del zgodbe – hitenje po ljubljanskih ulicah mimo najpomembnejših arhitekturnih dosežkov – je upodobila na skodelici. Na krožničku pa je ponudila pozitivno alternativo – da se za trenutek ob kavi usedemo in umirimo.« Dela sodelujočih študentov bodo do 11. marca razstavljena na Kongresnem trgu.
