Sprejeta je bila odločitev o gradnji nove, nadomestne ceste, ki bo potekala vzporedno in bo dolga skoraj en kilometer, nekaj sto metrov levo od zaprtega odseka. Vila naj bi se po strmih skalnih pobočjih pod sedlom in se višje priključila na obstoječo, sedaj zaprto cesto. S tem naj bi bil zagotovljen ponoven promet na sedlo. Sredstva za investicijo bo moral zagotoviti državni proračun prek ministrstva za infrastrukturo. Koliko bodo znašala, natančno ni znano, domnevamo pa lahko, da glede na zahtevnost gradnje v tako občutljivem visokogorskem svetu znesek gotovo ne bo nekaj, ob čemer bi kar zamahnili z levo roko. V javnosti se omenjajo zneski okoli enega milijona evrov.
Gre za vprašanje smiselnosti vlaganja toliko javnih sredstev v nekaj, kar z gospodarskega vidika in drugih širših javnih koristi nima popolnoma nobene prednosti. Dobili bomo le še en uničen prostor Mangartskega sedla, ki je po vrhu vsega še nacionalno zaščiten (naravni spomenik znotraj Triglavskega narodnega parka), na katerega bosta po novem vodili kar dve cesti – stara, ki bo ostala zaprta, in nova, nadomestna, ki se bo serpentinasto dvigala preko travnikov, polnih izjemno redke visokogorske flore. Zato, da se omogoči še pet minut vožnje. Vse skupaj lahko označimo za absurd.
Prav nobene potrebe ni, da je to tako. Promet bi lahko ustavili 100 metrov nižje v bližini sedanje planinske koče (1906 m), tam uredili parkirišče oziroma obračališče brez velikih posegov v visokogorsko krajino, nekaj pa vložili v nujno posodobitev same ceste, predvsem za varnejši promet. Prihranili bi veliko sredstev in ohranili lepote, zaradi katerih se tja gor splača voziti. V času, ko imamo veliko boljši odnos in razumevanje do narave in okolja ter vedno primanjkuje sredstev za vrsto pomembnejših javnih zadev, naslavljam na ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek zahtevo, da ustavi ta nespametni in škodljivi projekt. V preteklosti je bila ona že znana kot dobra čuvarka državnega proračuna in zanašam se na to, da ji je ostalo še nekaj pravega občutka za koristno porabo javnih sredstev.
Mladen Berginc, Bled
