Zgodi se, kot ta konec tedna, da v tujih prvenstvih z vidika velikih tekem in takšnih, ki neposredno odločajo o pomembnih uvrstitvah, zazeva luknja. Res je, na Hrvaškem bo na sporedu jadranski derbi med Rijeko in Hajdukom, a so Splitčani šele šesti v desetčlanski ligi. V Franciji bo prvouvrščeni klub gostil četrtega, a ima PSG pred Saint-Etiennom gromozanskih 19 točk prednosti. Peti Eintracht bo v Nemčiji gostil tretjo Borusiio (M), a za njo tudi zaostaja za devet točk… Na papirju se tako z več vidikov, tudi slovenskega zaradi Josipa Iličića, najbolj zanimiva tekma obeta v Bergamu, kamor k izjemni Atalanti prihaja Milan.
Rdeče-črni so namreč v tem obdobju italijanskega prvenstva prvič po nekaj sušnih letih na četrtem mestu (39 točk), torej poziciji, ki še vodi v ligo prvakov, njihovi lokalni tekmeci iz Lombardije pa so jim tik za petami, saj na petem mestu zaostajajo za točko. Danes imajo torej priložnost, da jih prehitijo in vložijo kandidaturo celo za nastop v ligi prvakov, s čimer bi še presegli dosežke zadnjih sezon, ki so z njihovega vidika že tako polne presežkov. Klub, katerega predsednik Antonio Percassi je še ta teden izjavil, da je prvi in osnovni cilj vselej obstanek med elito, se je namreč pod vodstvom starega trenerskega mačka Giana Piera Gasperinija v zadnjih dveh sezonah uvrstil na mesta, ki vodijo v ligo Evropa, pri čemer je presenetljivo, da v vsem tem času navdušuje z atraktivno igro – o tem največ pove podatek, da so v tej sezoni doslej od vseh klubov v serie A dosegli največ golov. Kar 50! Da, tudi enega več od Juventusa s Cristianom Ronaldom. No, prav neverjetno pa je, da vse to Atalanti uspeva, kljub temu da vsako leto za bajne odškodnine proda nekaj nosilcev igre. Če naštejemo le nekatere iz zadnjega obdobja: Alessandro Bastoni in Roberto Gagliardini sta odšla v Inter za 31 in 20 milijonov evrov, Andrea Conti in Franck Kessie v Milan za 24 in 28 milijonov, Mattia Caldara v Juventus za 19 (in vmes že naprej v Milan za 40), Bryan Cristante v Romo za 30 milijonov… Ob tem pa praktično vsak novi prišlek nemudoma zaigra kot prerojen. Zadnji tak primer je denimo kolumbijski napadalec Duvan Zapata, ki je v tej sezoni v vseh tekmovanjih dosegel že 21 golov na 31 tekmah, kar je le eden manj, kot jih je prej v dveh celih sezonah skupaj (22 golov) v dresih Sampdorie in Udineseja – na 71 tekmah!
Za dobre letošnje igre Atalante gre veliko zaslug tudi slovenskemu reprezentantu Josipu Iličiću, ki je s sedmimi goli drugi strelec moštva, kot Slovenec pa je eden od igralcev iz kar 13 (!) različnih držav, ki so v tej sezoni dosegli gol za črno-modre. Pri Milanu je strelcev iz različnih držav osem, kot zadnja pa sta svoji državi na tovrsten seznam vpisala Poljak Piatek in Brazilec Paqueta, ki sta rdeče-črne okrepila v zimskem prestopnem roku in takoj postala ključna člena moštva trenerja Gennara Gattusa. Predvsem Piatek navdušuje s strelsko formo, ki jo je uspešno prenesel iz Genoee, za katero je jeseni na 21 tekmah zabil 19 golov, za Milan pa na štirih tekmah že tudi štiri.
Gasperini naj bi danes računal na vse igralce, Gattuso pa bo pogrešal dlje časa odsotne Bonaventuro, Caldaro in Cristiana Zapato. Tekmeca sta se doslej pomerila 122-krat, uspešnejši pa je Milan (54 zmag, 43 remijev, 25 porazov).
