V nemški koaliciji se morejo poenotiti o uvedbi minimalne pokojnine za tiste, ki so prispevke vplačevali najmanj 35 let, a kljub temu ne prejemajo dovolj visoke pokojnine, da bi z njo lahko pokrili minimalne življenjske stroške, čeprav to predvideva koalicijska pogodba. Minister za delo Hubertus Heil (SPD) namreč želi, da bi upokojenci pokojnino v višini najmanj 900 evrov prejemali, ne da bi morali dokazovati, da nimajo premoženja, od katerega lahko živijo. V CDU pa temu ostro nasprotujejo, predvsem zaradi precejšnjih dodatnih stroškov za proračun. V SPD ocenjujejo, da se bodo stroški gibali med 4,5 in šest milijard evrov na leto, upravičencev pa bi bilo okoli štiri milijone. Če pa bi morali upokojenci dokazovati, da nimajo drugih dohodkov ali premoženja, od katerega lahko živijo, naj bi bilo upravičencev le okoli 130.000, stroški za proračun pa bi znašali okoli 200 milijonov evrov, poročajo nemški mediji.
Minimalno plačilo 12 evrov na uro
Predlog o minimalni pokojnini ni edina točka, ki razdvaja stranki velike koalicije. Le nekaj dni pred koalicijskim vrhom je SPD predstavila korenito reformo socialne države. In vsi ti predlogi so zdaj na mizi koalicije in trn v peti tako konservativne naveze CDU/CSU kot tudi manjših strank, ki so doslej SPD kradle glasove – predvsem Levica poudarja, da SPD sploh ni več leva stranka.
Reforma socialne države, ki naj bi zaživela postopoma do leta 2025, med drugim predvideva minimalno plačilo 12 evrov na uro (zdaj 9,19 evra). Brezposelni, starejši od 50 let, bi nadomestilo po novem prejemali 33 in ne le 24 mesecev, odpravili naj bi nekatere sankcije za iskalce zaposlitve. Po zdaj veljavnih pravilih lahko namreč zavod za zaposlovanje brezposelnim, ki kršijo pravila, skrči nadomestilo, ob prvi zavrnitvi ponujenega dela za 30 odstotkov, če se ta kršitev ponovi v letu dni, za 60 odstotkov, ob tretji zavrnitvi pa v celoti. Sankcije pravkar obravnava tudi ustavno sodišče.
Na drugi strani pa želijo krščanski demokrati kanclerke Angele Merkel predvsem znižati davčne obremenitve. Med bolj spornimi predlogi, čeprav zapisana v koalicijski pogodbi, je postopna odprava tako imenovanega združitvenega davka, ki ga je Nemčija uvedla ob padcu berlinskega zidu, da bi z njim sofinancirala obnovo nekdanje Vzhodne Nemčije. V CDU želijo davek v celoti odpraviti, medtem ko v SPD zahtevajo, da bi ga tisti z najvišjimi dohodki še naprej plačevali. Gre za velike številke, saj bi popolna odprava davka v proračun navrtala prek 21 milijard evrov veliko luknjo. V SPD temu ostro nasprotujejo in CDU očitajo, da najbogatejšim daje davčne odpustke.
Pomikanje nazaj proti levi
SPD je sicer podobno kot večina starih levo- in desnosredinskih strank po Evropi že dlje časa v krizi. Iz nje se je pred dvema letoma poskušala izviti z zamenjavo na čelu stranke. Takratni predsednik Sigmar Gabriel se je moral v dobro stranke umakniti Martinu Schulzu, ki se je stranko namenil rešiti s predčasnim odhodom iz Bruslja. Podporniki stranke so bili navdušeni. Govorilo se je o tako imenovanem efektu Schulz, stranka je v javnomnenjskih anketah začela dohitevati CDU. A evforija je trajala le nekaj mesecev. Schulz ni premogel niti karizme niti resnih načrtov, ki bi prepričali volilce, in stranka je na zveznih parlamentarnih volitvah utrpela hude izgube. Schulz se je moral posloviti, vajeti pa je prevzela Andrea Nahles, ki zdaj poskuša stranko preroditi s pomikom na levo ali, točneje, k njenim osnovam.
Mnogi stranki namreč očitajo, da je postala preveč sredinska in da jo pravzaprav nič več ne ločuje od CDU. Z napovedanimi reformami se zdaj pomika bolj na levo in poskuša znova nagovoriti volilce, ki jih je v zadnjih letih velikih koalicij razočarala. CDU se bo na drugi strani očitno skušala tik pred evropskimi volitvami in volitvami v nekaterih zveznih deželah proti koncu poletja postaviti bolj na desno. Tako na primer za predsednico CDU Annegret Kramp-Karenbauer ni več tabu niti zaprtje meja, če bi se ponovil begunski val iz leta 2015. Čeprav gre v veliki meri za simbolni odmik od politike dolgoletne prve dame CDU Angele Merkel, stališče pomeni tudi premik k bolj konservativnemu delu CDU.
