Če bo želel hotel Kanin tudi v prihodnje konkurirati drugim smučiščem in sploh obstati, potrebuje novo udobno gondolo oziroma krožno kabinsko žičnico, ki bo sposobna tudi v slabših vetrovnih razmerah v zgolj 20 minutah na vrh prepeljati od 1400 do 2100 smučarjev na uro. Za primerjavo: zdaj vožnja z gondolskim sistemom iz leta 1972 na Kanin lahko traja tudi 45 minut. A ne le to. Kanin potrebuje tudi izboljšano in posodobljeno gostinsko in preostalo storitveno ponudbo, novo restavracijo, sodobno vstopno postajo, sanitarije, izposojevalnico opreme, šole smučanja, predvsem pa sistem umetnega zasneževanja, ki bo odpravil negotova čakanja na naravne snežne pošiljke.
»Gondola je seveda pomembna, a smučarji na smučišče ne pridejo zaradi nje. Je orodje, ki te pripelje do užitka in zabave – slednje pa lahko omogočijo le dobre storitve. Z ustrezno infrastrukturo pa bo treba poskrbeti tudi za to, da bo smučišče obratovalo vsak dan, da bo gost lahko vedno dobil storitev,« je jasen Francoz Vincent Tassart. Za občino Bovec je pripravil študijo izvedljivosti prenove kaninskega smučišča in jo v četrtek javno predstavil tudi Bovčanom. Meni, da je mogoče s takšno prenovo število današnjih obiskovalcev do leta 2031 več kot potrojiti. A če hočejo obnovo uloviti do leta 2022, ko sedanjim napravam poteče obratovalno dovoljenje, bo treba pohiteti in že letos izbrati projektanta, prihodnje leto pa imeti v žepu veljavno gradbeno dovoljenje in zaprto finančno konstrukcijo.
Za prenovljeni Kanin 52 milijonov evrov
Tassart je izračunal tudi vrednost takšnih vlaganj. Največ bi Bovčane stala nova gondola. Njeno novogradnjo ocenjuje na 24,5 milijona evrov, dodatnih 14,5 milijona bi jih stala sistem umetnega zasneževanja in vlaganje v varnost, na osem milijonov evrov ocenjuje vlaganja v novo spodnjo vstopno postajo, na pet milijonov pa gradnjo nove restavracije in druge ponudbe na vrhu smučišča. Pod črto bi torej prenova Kanina stala 52 milijonov evrov. Meni, da bi bilo mogoče kar tri četrtine sredstev pridobiti iz državne blagajne in skladov Evropske unije, za kar bo nujno sodelovanje tako slovenske kot italijanske strani. Preostalih 13 milijonov evrov pa bi morala občina zagotoviti s pomočjo bančnih posojil in drugih vlagateljev.
Bovec takšnega vložka sam ne bo zmogel, je bilo slišati ob predstavitvi, česar se zaveda tudi župan Valter Mlekuž, ki marca načrtuje obisk bruseljskih pisarn. »Tudi pred dvema letoma, ko smo Kanin postavljali na noge, nas je bilo le malo, ki smo verjeli, da nam bo uspelo. Če me v tem trenutku vprašate, ali imamo denar, bom rekel ne. Vem pa, da ga je mogoče dobiti,« je dejal in dodal, da bodo v naložbo v vsakem primeru šli po korakih. Meni namreč, da Bovec z le tremi ali štirimi meseci poletne sezone ne more preživeti. Izguba v času, ko je Kanin stal, je bila velika. Tassart namreč ocenjuje, da smučarski gost na vsak evro, ki ga porabi za vozovnico, v destinaciji pusti še sedem dodatnih evrov.
Smučišča spominjajo na muzeje
Vlaganja v Kanin že nestrpno pričakujejo tudi na italijanski strani. »Dežela Furlanija - Julijska krajina (FJK) močno podpira ta projekt. Na italijanski strani smo v smučišči Trbiž in Nevejsko sedlo že vložili 35 milijonov evrov, pripravljamo pa že nove idejne načrte za skupen projekt z Bovcem, zanj je namenjenih 20 milijonov evrov,« je povedal Stefano Mazzolini, podpredsednik sveta regije FJK, ki seveda pričakuje, da bodo financiranje investicije na Kaninu zmogli tudi na slovenski strani. Prav tako vlaganja v Kanin podpirajo v Združenju slovenskih žičničarjev. Predsednica združenja Manuela Božič Badalič je nazorno povedala, da bi večino slovenskih žičniških naprav lahko uvrstili med delujoče muzeje in da se bodo smučišča brez novih vlaganj v naprave že v desetih let začela eno za drugim zapirati.
