Vsakoletno slovesnost ob grobovih na Stranicah je tokrat v sodelovanju s Spominskim društvom 100 frankolovskih žrtev pripravila občina Slovenske Konjice, udeležili pa so se jo tudi predstavniki drugih okoliških občin.
Zbrane je nagovoril predsednik vlade, ki je med drugim spomnil, da je 20. stoletje v zgodovini človeštva veljalo za zelo krvavo stoletje, ki je proizvedlo dve svetovni vojni in vrsto drugih povojnih konfliktov. »Današnji poklon je namenjen stotim žrtvam, ki so dali svoja življenja praktično na koncu druge svetovne vojne, kar se človeku zdi še toliko bolj nesmiselno,« je dejal in opozoril, da je vojno lahko začeti, težje pa končati, pa tudi ko je končana, pušča brazgotine, rane in trpke spomine še stoletja.
Zato ga še toliko bolj boli spreobračanje zgodovine, ko se nekateri sprašujejo, zakaj so se upirali in zakaj niso raje počakali, da bi to storili drugi namesto nas. Šarec to zavrača, saj meni, da je vsak državljan dolžan ob takih trenutkih stopiti skupaj in se boriti za svobodo svojega naroda. »Zato nikoli ne bomo dopustili, da narodnoosvobodilni boj kljub takšnim poskusom postane nevreden. Bil je točno to, kakršno ime nosi, narodnoosvobodilni boj, z vsemi svojimi napakami in vsemi svojimi zločini,« je dejal premier, ki je prepričan, da je bil NOB, čeprav vojna ni nekaj prijetnega in iz ljudi dela živali ali še kaj hujšega, vendarle veličastno in častno dejanje za osvoboditev domovine. Kljub povojnemu dogajanju, ko je prav tako prihajalo do takšnih ali drugačnih zablod, ne more biti dilema »ali smrt fašizmu ali hoditi v cerkev«. Po njegovem je potrebno oboje, saj tudi nobena vera v svojem bistvu ne uči slabega. Boriti se za svobodo svojega naroda, je in bo vedno častno dejanje, je še dodal in poudaril, da je bil brez dvoma v drugi svetovni vojni NOB tisti, ki nas je potem uvrstil med zmagovalce, čeprav je po vojni povzročal tudi zločine. »To smo že zdavnaj priznali, medtem ko nekateri nikoli ne priznajo, da kolaboracija nikjer in nikdar ni sprejemljiva,« je povedal Šarec.
Ob tem je še dodal, da je lahko tudi naivnost velika napaka, zato ne smemo biti naivni. Tudi danes še vedno potrebujemo Slovensko vojsko in domoljubje, pa tudi zavedanje, da smo Slovenke in Slovenci, ter da če bi znova prišlo do česa podobnega, da bi spet stopili skupaj in se spet borili za svobodno Slovenijo, tako kot leta 1991, ko smo končno dobili svojo državo. »Danes jo imamo in ne uničujmo je vsak dan z nepotrebnimi prepiri o tem, kdo nosi zvezdo in kdo ne. Zvezda je bila takrat simbol boja in danes se tega ne da spremeniti, pa če bi jo retuširali sto in stokrat,« je nagovor sklenil premier.
Letos mineva 74 let, odkar so pripadniki nemške okupatorske vojske 12. februarja leta 1945 iz celjskih, trboveljskih in mariborskih zaporov odpeljali sto ujetnikov in za njih izbrali najhujšo kazen - smrt z obešanjem. Okupatorski vojaki so se tako maščevali za partizansko zasedo v soteski Tesno, v katero je 2. februarja 1945 padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dorfmeister.
