v informativni oddaji Dnevnik TV Slovenija ste 5. februarja 2019 izjavili, da lahko javni zavodi, kot so vrtci in šole, živila, tudi meso, kupujejo preko javnih razpisov tako, da izberejo najugodnejšega ponudnika, za katerega ni nujno, da je najcenejši, ampak je lahko tudi najbolj kakovosten.
V časopisu Dnevnik 2. februarja je navedeno, da v javnih zavodih prevladuje uvožena govedina. Torej se očitno odločajo za najcenejšega, ne pa najbolj kakovostnega ponudnika. Mislim, da imate politiki vzvode, da to preprečite, in ne čakate, da bodo javni zavodi sami začeli naročati kakovostno govedino. Namreč, zavezani ste, da delate v dobro državljanov. Predlagam vam, da uredite, da bodo javni zavodi v javne razpise čim prej vnesli merilo, da mora imeti goveje meso znak »izbrana kakovost Slovenije«, kar so že večkrat predlagali direktor Loških mesnin Mitja Vodnjov in drugi.
Na področju govedine smo po mnenju direktorja Celjskih mesnin, Danijela Krivca, še samooskrbni. Slovenska govedina je po podatkih Mitje Vodnjova le za 3 do 5 odstotkov dražja od uvožene in je kakovostna, tudi po zaslugi dobrega veterinarskega nadzora, ki ga verjetno plačuje proračun, v katerega prispevamo vsi. V Dnevniku TV Slovenija ste tudi izjavili, da imamo dober sistem sledljivosti mesa, kar pa ne pomeni nujno, da je meso tudi kvalitetno, je pa dodaten strošek. Kljub vsem tem ugotovitvam se raje uvaža tuja nekakovostna in izvaža domača govedina, kar je v škodo potrošnikov. Podobno se dogaja tudi na področju sadja in zelenjave. Menim, da vsega res ne moremo prepustiti trgu. Zanima me tudi, ali države ne zanima oziroma se ji ne zdi strateškega pomena, komu se bosta prodali govedoreja podržavljene kočevske družbe GO-KO (Dnevnik, 4. februarja) in Perutnina Ptuj.
Dr. Kuhar ugotavlja, da uvoz nekakovostne hrane vse bolj postaja javnozdravstveni problem in da bodo ljudje zaradi tega množično zbolevali. V Zdravstvenem biltenu 5. februarja 2019 je objavljeno, da se je pojavnost raka v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila, predvsem zaradi kajenja in drugih razvad. Koliko k temu prispeva uživanje nekakovostnega mesa, ni znano.
Zato vas sprašujem, ali niso otroci naše največje bogastvo in ali jim nismo dolžni zagotoviti kakovostne prehrane?
Manica Müller Premru, Ljubljana