Pred vhodom v lakirniški obrat je Magna v četrtek postrojila tri od približno 200 zaposlenih, ki so izbranim novinarjem razkrivali svoje strahove in bojazni, kaj bi se zgodilo, če se redni zagon proizvodnje ne bi zgodil konec marca, kot je bilo v preteklosti že večkrat napovedano.
»Za nas to pomeni negotovost,« je potožil planer Jure Šafner. »Nekdo na drugi strani Slovenije se je odločil igrati politične igre na naš račun. Vem, da so nekatera vprašanja še odprta, in prav je, da se rešijo, vendar pričakujem drugega otroka, odplačujem kredit, zdaj pa, namesto da bi se veselil vseh teh stvari, čakam, kaj se bo zgodilo.« Tudi poslovna sekretarka Nataša Vidovič je razkrila, da pričakuje naraščaj, »zdaj pa ne vem, ali bom sploh še imela službo, ko se vrnem s porodniške«. Urh Klevže, zadolžen za upravljanje objekta, pa je razkril svoj dvom, ali se je pravilno odločil, ko se je prezaposlil v Magno.
Dovoljenje je dokončno, ne pa tudi pravnomočno
Dejansko se te dni ni zgodilo nič nepričakovanega, zaradi česar bi bila nenadoma ogrožena njihova delovna mesta. Četrtek bi pravzaprav moral biti vesel dan za zaposlene v Magni. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč kot pritožbeni organ 7. februarja izdalo odločbo, s katero je zavrnilo pritožbo zoper okoljevarstveno dovoljenje, ki jo je vložilo Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (Rovo). Ministrstvo je zavrnilo tudi zahtevo Rova za izrek ničnosti dovoljenja, ki ga je konec lanskega leta izdala Agencija RS za okolje.
Dovoljenje je zdaj postalo dokončno, ne pa tudi pravnomočno. Lakirnica sme začeti obratovati šele po pravnomočnosti dovoljenja, ki nastopi v 30 dneh pod pogojem, da nobena izmed strank v postopku ne bo izkoristila izrednega pravnega sredstva in vložila tožbe na upravno sodišče.
Gorazd Marinček, član upravnega odbora Rova, je prepričan, da jim hočejo z javnim pritiskom zlomiti hrbtenico, da ne bi udejanjili svoje napovedi in vložili tožbe. Vztraja, da se ne bodo uklonili. »Zakonodajo je treba spoštovati,« je trmast, »torej tudi 69. člen zakona o vodah, ki prepoveduje gradnjo tovrstnih objektov na vodovarstvenih območjih.«
Na zakon o vodah so se spomnili prepozno
Na okoljskem ministrstvu mu niso dali prav. V zavrnilni odločbi so kot brezpredmetno označili sklicevanje na omenjeni člen. Zapisana prepoved se nanaša na prepoved gradnje objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je treba predhodno pridobiti okoljevarstveno soglasje. Magnina lakirnica pa že ima dovoljenje in soglasje. Povedano drugače, na določila zakona o vodah bi morali okoljevarstveniki opozarjati v predhodnih postopkih.
Iz Magne so danes sporočili, da jih pozitivna odločitev ministrstva ne preseneča, saj so izpolnili vse zahteve slovenske zakonodaje, po najboljših močeh pa tudi pričakovanja različnih nevladnih organizacij. Nad potezami združenja Rovo se v vodstvu Magne doslej niso javno vznemirjali. »Držimo se predvidenega časovnega načrta, ki predvideva zagon proizvodnje v prvem četrtletju leta 2019,« je januarja napovedal vodja obrata David Adam.
Marinček zavrača očitke, da so okoljevarstveniki tisti, ki ogrožajo napovedani začetek obratovanja. »Iz sklenjenih pogodb izhaja, da bi morala Magna že 24. aprila lani imeti okoljevarstveno dovoljenje, vendar je šele julija izpolnila vse pogoje za razpis ustne obravnave,« je opozoril dolenjski okoljevarstvenik. Spomnil je tudi na okoliščino, da so Avstrijci začeli graditi lakirnico na lastno odgovornost, še preden so imeli v rokah pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje.
Pristojnim zdaj ponuja kompromis. »Zahtevali bomo sestanek z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in okoljskim ministrom Juretom Lebnom, na katerem bomo predlagali, da vlada nemudoma sproži postopke za spremembo tako imenovanega lex magna in mu doda 17.a člen. Določal bi, da lahko investitor ne glede na določila zakona o vodah gradi objekte za namen izvedbe strateške investicije na razvojnem območju. Če bodo dopolnili zakon, tožbe ne bomo vložili,« napoveduje Marinček.
