Na svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju je pomembno vlogo igrala tudi Slovenija. V času skupne države Jugoslavije so vse kolajne osvojili slovenski smučarji in smučarke, in sicer kar osem. Preostalih trinajst pa je prišlo v času po osamosvojitvi. Slovenija je tako na svetovnih smučarskih prvenstvih osvojila 21 kolajn, od tega so jih 17 priborile smučarke in štiri smučarji. Daleč najuspešnejša je bila Tina Maze, ki je s skupno devetimi odličji na petem mestu v zgodovini svetovnih prvenstev v ženski konkurenci.
Led je leta 1982 prebil pokojni Boris Strel, ki je tako postal prvi Slovenec v zgodovini s kolajno na svetovnem prvenstvu v smučanju. V Schladmingu je na veleslalomu prišel do bronastega odličja predvsem po zaslugi odlične druge vožnje, na kateri je bil po zaslugi nove tehnike kratkih zavojev celo najhitrejši. Strelova kolajna do danes ostaja edina slovenska moška v veleslalomu na svetovnih prvenstvih. Le nekaj dni zatem je do velikega uspeha prišel še najboljši slovenski smučar vseh časov Bojan Križaj, ki se je v slalomski preizkušnji zavihtel celo na drugo mesto. »Vse dosedanje zmage dam za to srebrno kolajno,« je takrat dejal Bojan Križaj, ki je svoja nastopa ocenil le z minus štiri. Kot zanimivost omenimo, da je bil Tržičan tedaj za uvod najhitrejši v kombinacijskem slalomu, a so ga pozneje izločili, ker je smučal prek količka. Najbolj presenetljiva slovenska kolajna do zdaj je prišla leta 1989 v Vailu, ko je v superveleslalomu do brona prišel Matej Čižman. Na progo se je podal s številko 22, sam pa je priznal, da niti za trenutek ni pomislil na morebitno uvrstitev na stopničke. Kot enega izmed vzrokov za presenečenje pa je izpostavil dogodek pred odhodom na svetovno prvenstvo, ko je imel priložnost trenirati z nemško reprezentanco z Markusom Wasmeierjem na čelu. Zadnji je moško kolajno na svetovnih prvenstvih osvojil Mitja Kunc leta 2001 v Sankt Antonu. Na nočnem slalomu se je v finalno vožnjo takrat uvrstilo kar osem Slovencev, najboljši od njih pa je bil ravno Kunc s končnim tretjim mestom.
Pri ženskah je prve kolajne osvojila Mateja Svet, ki je bila leta 1987 v Crans Montani sila uspešna, saj je prišla kar do treh – srebrne v veleslalomu ter bronastih v slalomu in superveleslalomu. Dve leti kasneje v Vailu se je okitila še z dvema. Najbolj pri srcu ji je gotovo slalomsko zlato, tretja pa je bila v veleslalomu. »Z izkupičkom sem bila zadovoljna, a človek vedno stremi po čem še boljšem. Vedno lahko osvojiš še kaj več,« se je tedanjih občutkov spominjala Mateja Svet. Do kolajn sta kasneje prišli še Nataša Bokal (slalomsko srebro leta 1991 v Saalbach-Hinterglemmu) in Urška Hrovat (slalomski bron leta 1996 v Sierri Nevadi). Edina, ki je po uspehih na svetovnih prvenstvi ujela in prehitela Matejo Svet, je bila Tina Maze. Slovenska šampionka je slast odličja prvič okusila leta 2009 v Val d'Iseru, ko je bila v veleslalomu druga, nato pa se na naslednjih treh svetovnih prvenstvih okitila še s po štirimi zlatimi in bronastimi odličji. »Sem absolutno zadovoljna. To je bilo izjemno svetovno prvenstvo. Vse te kolajne, to je moje najboljše prvenstvo doslej,« je Tina Maze dejala leta 2015 v Beaver Creeku, ko je osvojila dvojno zlato in srebro. Kasneje se je izkazalo, da je bilo to zanjo tudi zadnje svetovno prvenstvo. Po Tini Maze je prišla Ilka Štuhec. Pred dvema letoma je v Sankt Moritzu zmagala v smuku, a s tem bržčas še ni rekla zadnje.
