Državljani že od leta 2012 v družbi ne zaznavamo manj niti več korupcije. Danes objavljen indeks zaznave korupcije v javnem sektorju Slovenijo uvršča na 36. mesto, kar je dve mesti slabša uvrstitev kot lani.
Korupcija nas vsako leto stane 3,5 milijarde evrov
Na višjo zaznavo korupcije v družbi vplivata predvsem nesmotrna in netransparentna poraba javnih sredstev ter sistemska korupcija, ki je integrirana v zakone. Tako je druga raziskava, ki jo je naročila poslanska skupina Zelenih v evropskem parlamentu, pokazala, da sistemska korupcija našo državo vsako leto stane 3,5 milijarde evrov oziroma 8,5 odstotka BDP. To je, za primerjavo, za tri druge tire denarja, šestnajstkrat več od zneska, ki ga država nameni za podporo brezposelnim (219 milijonov evrov), oziroma toliko, kolikor znaša vsakoletni proračunski izdatek za zdravstvo ali pokojninsko blagajno. S 3,5 milijarde evrov bi lahko po drugi strani kar 293.604 posameznikom ali 14 odstotkom populacije zagotovili povprečno slovensko plačo.
V Transparency International (TI) Slovenija vzroke za nazadovanje na lestvici zaznane korupcije pojasnjujejo prav s pomanjkanjem sistemskih premikov, ki bi pripomogli k boju proti korupciji. Med drugim tudi novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije še ni bila sprejeta, četudi jo je vlada Mira Cerarja začela pripravljati že pred petimi leti. Pred letom dni jo je potrdila, vendar je državni zbor pred razpustom ni obravnaval.
»Na to novelo čakamo predolgo,« je zapisala predsednica TI Slovenija Alma Sedlar ter spomnila, da tudi lobiranje, preprečevanje pojava vrtljivih vrat in zaščita žvižgačev prav tako čakajo na celostno ureditev, saj ti problemi v pripravljeno novelo niso vključeni. Tudi etičnega kodeksa poslanci državnega zbora še niso sprejeli, na kar v TI opozarjajo že tri leta. Namestnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije Uroš Novak pa je v nedavnem intervjuju v časopisu Dnevnik priznal, da se zadeve vendarle premikajo v pravo smer in se prvi osnutek tega kodeksa končno pripravlja.
Na vrhu že leta Danska, na dnu Somalija in Sirija
Na dnu svetovne lestvice zaznane korupcije so sicer že tradicionalno nestabilne države, kjer je bila nedavno ali je še vedno vojna, kjer ni medijske svobode ali svobode govora in so tudi novinarji pogosto preganjani. To so Somalija, Sirija in Južni Sudan. Slovenija se je uvrstila v zgornjo četrtino letošnje lestvice, zbrala pa je enako število točk (60) kot denimo Poljska, ki jo, zanimivo, pravkar nadzira EU zaradi sistematičnih kršitev zakonov. Nekoliko bolje kot naša država sta se uvrstila Izrael in Bocvana (oba 61 točk), nekoliko slabše pa Ciper, Češka in Litva (po 59 točk).
Države so že leta razvrščene približno enako, na lestvici ne prihaja do drastičnih sprememb. Največji padec glede na lansko leto sta imeli Madžarska in Malta, prva predvsem zaradi krčenja demokratičnih mehanizmov, omejevanja delovanja civilne družbe ter neodvisnih medijev. Najboljša mesta (med EU) že leta dosegajo skandinavske države, na prvem mestu je Danska, sledijo Nova Zelandija, Finska, Singapur, Švedska in Švica. Države EU so sicer v povprečju zbrale 65 točk, torej je Slovenija nekoliko pod povprečjem, svetovno povprečje pa je 55.
