Skupina Prostorož je postala prepoznavna zaradi inovativnih pristopov in iskanja novih, drugačnih možnosti urejanja prostora. Delovati je začela spontano, iz želje po raziskovanju in razumevanju odprtega mestnega prostora. Prostorož, ki so ga ustanovile Maša Cvetko, Ana Grk in Alenka Korenjak, danes združuje arhitekte, urbaniste, sociologe, pravnike in tehnične sodelavce. Raziskujejo prostor in njegov pomen za lokalne prebivalce in družbo ter uporabljajo večdimenzionalen pristop k izzivom mestnega prostora. Ukvarjajo se z aktualnimi vprašanji urbanega prostora in pozornost usmerjajo k pogosto spregledanim javnim prostorom, ki jih nato urejajo po meri prebivalcev in obiskovalcev.
Projekti, ki jih družba potrebuje
Za njimi je več kot 50 projektov, skozi katere se učijo sami in učijo druge. Vedno bolj so izkušeni in pogosto se lotijo projektov, za katere sami ocenijo, da so v družbi potrebni. Pogosto jih povabijo lokalni prebivalci in organizacije, s katerimi skupaj analizirajo težave, vzpostavijo metode revitalizacije in principe aktivnosti: Prostorož izvaja tudi projekte v dogovoru z mestno upravo in drugimi odločevalci.
Alenka Korenjak: »Zanima nas široko polje delovanja, pri čemer smo usmerjeni v konkretne (lahko tudi majhne) rešitve, ki hipno ali dolgoročno prispevajo k izboljšanju bivanja. Kratkoročni in začasni projekti lahko šele testirajo prave pristope k reševanju problemov v urbanem okolju, medtem ko dolgoročne projekte revitalizacije posameznih sosesk izvajamo v sodelovanju s posamezniki in organizacijami na lokalni ravni.«
Zavedajo se, da so spremembe mogoče le s sodelovanjem večjega števila posameznikov na ravni skupnosti, zato pri delu uporabljajo pristop »od spodaj navzgor«. S svojim delovanjem želijo skupnost opozoriti, da je javni prostor pomemben in da ga gradijo prav lokalne skupnosti, če se bodo zmožne aktivno vključevati v oblikovanje svojega okolja. Maša Cvetko: »Verjamemo, da morajo biti javni prostori dostopni vsem družbenim skupinam, in se trudimo, da bi razumeli načine, na katere javni prostor uporabljajo. Aktivno želimo prispevati k soustvarjanju kakovostnih javnih prostorov, ki ponujajo podporo posameznikom, ki v njih delujejo. Takšni prostori so prilagodljivi in demokratični, omogočajo spremembe in spontano rabo.«
Oktobra lani so v okviru Meseca prostora organizirali prvo edicijo filmskega festivala EDO in s filmi opozarjali na trenutne in pretekle izzive mest ter vlogo, ki jo igrata urbanizem in arhitektura. Predvajali so štiri dokumentarne filme o globalnih mestih: New Yorku, Berlinu, kitajskem Chongqingu in ekvadorskem Quitu. Festival o mestih, urbanosti in arhitekturi se ni dogajal v ljubljanskih kinodvoranah, ampak na štirih različnih lokacijah po Ljubljani, ki so se vsebinsko tako ali drugače ujemale s temami filmov. Po brezplačnih projekcijah so sledile debate z govorci, ki so globalne urbane teme postavile v lokalni kontekst. Dokumentarni filmi so govorili o vizijah štirih mest na različnih koncih sveta in v Prostorožu pravijo, da so ne glede na to, ali so vizije mest utopične, uresničene, spodletele ali povsem naključne, pomembne za naše razumevanje sodobnih mest in urbanega življenja. Festivalu je ime posodil slovenski arhitekt in urbanist Edvard Ravnikar, ki so ga prijatelji klicali Edo.
Od izumov za vrtnarjenje do prenove rudarskih hiš
Spomladi 2017 je Prostorož na povabilo MOL in Javnega podjetja Snaga začel izvajati projekt začasne rabe in krožnega gospodarstva Mestne občine Ljubljana Teren. Gre za prostor za eksperimentiranje na lokaciji mirujočega gradbišča na Masarykovi cesti v Ljubljani (med Resljevo in Kotnikovo, zraven Tomanovega parka). Očiščen prostor so pripravili za uporabo in izvedli več vsebin: izumi za vrtnarje in za piknike (izdelava pripomočkov za vrtnarjenje in piknike v mestih), rastlinjak (v sodelovanju z zavetiščem za zavržene rastline), poleti počitniško varstvo (v sodelovanju z Malo ulico) in številne druge, vedno s povezovanjem z drugimi interesenti. Zadnji jesenski pridobitvi sta vrtiljak (Matjaž Andraž Vogrinčič) in prototip ogrevane klopi (Rok Oblak). Namen Terena je, da se društva, organizacije ali posamezniki povezujejo med seboj in prostor uporabljajo. Projekt prikazuje, kako začasna raba ponuja priložnost, s katero lahko neizkoriščeni prostori dobijo nov namen.
Pravkar se je zaključil tudi enoletni projekt prenove idrijskih rudarskih hiš PIRH. Prostorož so projekt izvajali ob podpori Eko sklada ter z društvom Idrija 2020 in arhitekturnim studiem Kombinat. Projekt naslavlja širši problem opuščanja prenove stanovanjske stavbne dediščine, ki ima številne negativne okoljske in prostorske posledice, podrobno pa je prikazan na primeru idrijske rudarske hiše. Idrijska rudarska hiša je vrsta arhitekturne gradnje, ki je značilna za rudarsko Idrijo in je danes del Unescove svetovne dediščine. Prav rudarska hiša je tista, ki je oblikovala prepoznavno podobo in dala identiteto mestu Idrija. V letu 2018 sta bili v okviru projekta v Idriji popisani 102 rudarski hiši, pri čemer jih je kar polovica praznih. V času, ko v Idriji in okolici izrazito primanjkuje stanovanj, so avtorji projekta ocenili, da bi obnova in naselitev pozitivno vplivala tako na oživitev mestnega središča kot tudi na krepitev identitete in arhitekturno-urbanistične podobe mesta.
