Pričakovanja so bila ogromna. Mnogi so sanjali o novem rekordno dolgem finalu v zgodovini grand slamov, ko sta leta 2012 na istem prizorišču na podlagi preživela pet ur in 53 minut. A na koncu iz tega ni bilo nič. Današnji finale na prvem grand slamu sezone v Avstraliji je minil v znamenju le enega igralca – Novaka Đokovića. Prvi igralec sveta je izzivalca Rafaela Nadala odpihnil z igrišča in uprizoril tako teniško lekcijo, kot je 32-letni Španec ne pomni. V karieri se mu namreč na 25 finalih za grand slam še ni pripetilo, da ne bi osvojil niti enega niza. Đoković je na koncu slavil zmago s 6:3, 6:2 in 6:3 ter ima na naslednjem velikem turnirju Roland Garros priložnost, da še drugič v karieri sočasno v rokah drži vse štiri glavne lovorike naenkrat, kar mu je sicer kot tretjemu v zgodovini po Donu Budgeu in Rodu Laverju uspelo med letoma 2015 in 2016.
Đoković presenetil celo samega sebe
Od samega začetka finala je bilo jasno, da je Novak Đoković sinoči na povsem drugi ravni kot Rafael Nadal. Španec je obračun začel sila rezervirano, kar je Srb nemudoma izkoristil, razvil svojo igro in nato le še galopiral proti petnajstemu naslovu grand slam v karieri, s katerim se je na tretjem mestu odlepil od Peta Samprasa (14), pred njim pa sta še Nadal (18) in Roger Federer (20). Kako dominantno predstavo je uprizoril 31-letni Beograjčan, pove dejstvo, da je v dveh urah in štirih minutah, kolikor je trajal dvoboj, naredil vsega devet neizsiljenih napak. »Glede na to, da sem igral proti Nadalu, lahko rečem, da je bila to ena mojih najboljših predstav v finalu, če ne celo najboljša. To je bila izjemna zmaga za mojo kariero. Čeprav sem samozavesten in verjamem v svoje sposobnosti, sem z le 15 neizsiljenimi napakami v polfinalu in finalu presenetil celo samega sebe. Popolna tekma,« se je na tiskovni konferenci po zmagi smejalo Novaku Đokoviću.
Njegova zgodba o vrnitvi je tista iz pravljic. Potem ko je osvojil 12 grand slamov, je njegova kariera po odhodu trenerja Marijana Vajde začela padati. Sledile so še težave s poškodbami, saj je moral februarja lani na operacijo komolca. Zdelo se je, da nikoli več ne bo stal na teniškem prestolu, a se je z vrnitvijo Vajde znova začel dvigovati. 208 dni pred finalom odprtega prvenstva v Avstraliji je v prvem krogu Wimbledona ugnal Tennysa Sandgrena, s tem pa sprožil niz 21 zaporednih zmag na turnirjih za veliko četverico, na katerih je izgubil le osem nizov. »Če bi mi kdo pred letom dni dejal, da bom stal tukaj s tremi zaporednimi zmagami na grand slamih, bi mu dejal, da ni nemogoče, ampak zelo malo verjetno. Nočem biti aroganten, a v vsakem trenutku povsem verjamem vase. To je skrivnost mojega uspeha. Nikoli ne dvomim o sebi. Bilo je težko, zelo težko. Verujem v vizualizacijo, ki sem ji po operaciji posvetil še več časa kot sicer. Nisem se namreč počutil dobro, še manj igral. Uspelo mi je in zato sem zelo zadovoljen,« je povedal Đoković, ki ima še naprej pozitivno razmerje z vsemi tremi preostalimi velikani tega teniškega obdobja – Federerjem (25-22), Nadalom (29-25) in Murrayjem (25-11). Po porazu je tudi Rafael Nadal priznal, da je bil to pot Srb enostavno premočan. »Naredil sem veliko napak, ker je močno pritiskal. To je vse. Ni res, da nisem bil sproščen. Đoković je bil enostavno predober.«
Osaka izklopila čustva
Precej bolj od Đokovića se je morala za končno zmago dan prej potruditi Naomi Osaka. Zmaga proti Petri Kvitovi s 7:6 (2), 5:7 in 6:4 ji je prinesla prvo mesto na lestvici WTA ter drugi zaporedni grand slam. 21-letna Japonka je bila namreč pred meseci najboljša na odprtem prvenstvu ZDA, nemudoma po tokratnem uspehu pa je misli že usmerila proti Rolandu Garrosu. »Saj se zavedate, da naslednje prihaja odprto prvenstvo Francije, kajne? Obožujem peščeno podlago. Ne bom lagala, da ne razmišljam o tem, da bi osvojila vse štiri grand slame zapored. A treba je iti korak za korakom,« pravi Naomi Osaka, ki je morala proti Kvitovi za zmago iz sebe iztisniti zadnje atome moči. »Po izgubljenem drugem nizu sem si rekla, da ne smem ničesar obžalovati. Če se ne bi zbrala in odigrala po svojih najboljših močeh, bi verjetno vsakič, ko bi se spomnila na ta obračun, jokala. Enostavno sem izklopila vsa čustva in igrala. Po zmagi sem bila šokirana. Zavedala sem se, kaj mi je uspelo, a kot da vse skupaj ni bilo resnično, če me razumete?«
Z zmagama na dveh zaporednih grand slamih sta Đoković in Osaka postala prva igralca po Petu Samprasu in Steffi Graf, ki jima je to uspelo leta 1995, ko sta dobila Wimbledon in OP ZDA. Američan in Nemka sta leta 1993 in 1994 »skupaj« osvojila celo tri zaporedne grand slame – Wimbledon, OP ZDA in OP Avstralije.
