Odgovornost za torkov napad je tako kot leta 2013, ko je po tridnevnem obleganju nakupovalnega središča v Nairobiju umrlo 71 ljudi, prevzela somalska islamistična milica Al Šabab, ki se šteje za del Al Kaide. Izbrani dan najbrž ni bil naključje, saj je 15. januarja minilo natanko tri leta od uničujočega napada Al Šababa na oporišče kenijske vojske v Somaliji, v katerem je umrlo tri četrtine od okoli 200 vojakov garnizona. Menda je tudi sedanji napad protest proti prisotnosti kenijskih vojakov v kontingentu afriških mirovnih sil v Somaliji.
Pomoč britanskih specialcev
V torek popoldne se je napad začel z eksplozijama, ki so jima sledili streli, eden od teroristov pa je izvedel samomorilski napad. Po dvajsetih urah obleganja, ko so varnostne sile iz hotelskega kompleksa, ki je priljubljen med diplomati in poslovneži, evakuirale več kot 700 civilistov (mnogi so se po več ur skrivali v omarah, kopalnicah…), so bili v sredo zjutraj po besedah kenijskega predsednika Uhuruja Kenyatte »vsi teroristi likvidirani«. V bojih s teroristi so sodelovali tudi britanski specialci (SAS), ki so ravno na urjenju v Keniji.
V svojem govoru na televiziji se je Kenyatta obrnil na nacijo in zagotovil tujim turistom, da se jim ni treba ničesar bati. Očitno se boji, da bi napad Al Šababa, podobno kot leta 2013, odvrnil tuje turiste od Kenije.
Samo 14. oktobra 2017 je v Mogadišu tovornjak, poln eksploziva, ubil 587 ljudi. Med pokoli Al Šababa v Keniji v zadnjih letih pa je poleg že omenjenega v Nairobiju leta 2013 treba omeniti tudi eno največjih množičnih morij v študentskih kampusih, ki se je zgodila leta 2015 v Garissi, mestu na vzhodu Kenije ob meji s Somalijo, ko je četverica zamaskiranih teroristov ukazala vsem 148 kristjanom med 700 študenti, naj ležejo na trebuh, potem pa jih drugega za drugim ustrelila v tilnik.
Al Šabab je sicer prisoten predvsem v islamski Somaliji, kjer ima vpliv zlasti na podeželju in v predmestjih. Upira se somalski vladi v Mogadišu, ki je prozahodna, in vojaškim enotam Afriške unije, ki naj bi z 22.000 možmi pomagale šibki somalski vojski skrbeti za red. Somalija ima za sabo že skoraj 30 let državljanskih vojn in je ena najrevnejših držav na svetu.
S skrajneži prepredena severna Afrika
V Al Šababu, ki naj bi štel 6000 pripadnikov, naj bi imeli sicer različne poglede na vprašanje, ali naj se omejijo na Somalijo ali pa svoje delovanje razširijo tudi na Kenijo in Etiopijo, obstaja pa tudi frakcija, ki hoče razširiti delovanje po vsem svetu. Vsekakor obvladujejo velik del osrednjega in južnega dela Somalije. Leta 2012 naj bi se pridružili Al Kaidi, niso pa dovolili, da bi se v Somaliji uveljavila Islamska država (IS), saj hočejo monopol nad džihadom.
Kenija je tako najjužnejši del velikega območja Afrike, kjer so dejavni džihadisti, ki jim pride prav nenaseljeno puščavsko ali polpuščavsko območje med Mavretanijo in Somalijo, pa tudi politični kaos v Somaliji, Libiji, Srednjeafriški republiki in Nigeriji. V letih 2010 do 2017 se je število nasilnih akcij raznih skrajnežev, ki so blizu IS ali Al Kaidi, v Afriki povečalo za štirikrat, kar je najbrž povezano s tem, da so se po padcu libijskega diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011 polastili njegovega orožja. Proti njim se bori več tisoč francoskih in ameriških vojakov. Poleg Al Šababa so zelo močni in nevarni džihadisti iz Boko Harama v severni Nigeriji, ki so povezani z IS in imajo 4000 pripadnikov. Na krepitev skrajnežev v Afriki ugodno vplivajo predvsem korupcija, nasilje vladnih vojakov, eksplozija prebivalcev in podnebne spremembe, najbrž pa tudi prisotnost francoskih in ameriških vojakov.
