Več deset tisoč ljudi se je v soboto zbralo na uličnih protestih v baskovskem mestu Bilbao in obmejnem francoskem kraju Bayonne. Zahtevajo spremembe kazenske politike, ki jo izvajata Španija in Francija do zaprtih pripadnikov razpuščene baskovske teroristične organizacije Eta, in pozivajo, da se jim omogoči prestajanje zapornih kazni v bližini domačega kraja.
Razpršitev zaprtih teroristov
Od konca osemdesetih letih prejšnjega stoletja sta španska in francoska vlada v skladu s smernicami politike boja proti terorizmu obsojene pripadnike Ete nameščale v različne zapore v bolj oddaljene kraje po vsej državi. Po uradni razlagi je bil namen te politike »razpršitve« otežiti ali onemogočiti vplivanje vodstva teroristične organizacije na zaprte člane in odvračanje od možnosti, da izkoristijo morebiti ponujeno priložnost, če bi se kdo od njih hotel odpovedati nasilju in sodelovati s pravosodnimi organi. Ta teroristična organizacija, ki je odgovorna za 853 umorov, se je že pred časom odpovedala »oboroženemu boju« oziroma terorizmu in se maja lani tudi dokončno razpustila, zato ta politika nima več smisla. V Franciji je trenutno za zapahi 46 njenih članov, v Španiji pa 245, od teh jih prestaja kazen v zaporih blizu domačega kraja oziroma svojih družin okoli dva ducata.
Baskovske politične, sindikalne in nevladne organizacije zdaj zahtevajo, da se vse zapornike premesti v baskovske zapore oziroma v bližino doma. Novi španski socialistični premier Pedro Sanchez je junija letos obljubil spremembe kazenske politike, ki bi omogočila namestitev pripadnikov Ete v zapore v Baskiji ali Navarri, a so jih doslej premestili oziroma jih bodo le devetnajst, ker temu nasprotujejo desne politične stranke in nekatere organizacije žrtev napadov Ete.
Zahteve tudi po amnestiji
Po podatkih baskovske policije je na sobotnem protestu v Bilbau sodelovalo več kot 70.000 ljudi, organiziralo pa ga je baskovsko nevladno združenje za pravice zapornikov Sare s podporo baskovske nacionalistične stranke EH Bildu, sindikalnih organizacij CCOO in UGT ter levičarskih strank Podemos Euskadi in Ezker Anitza-IU. Udeležili so se ga tudi predstavniki katalonskih nacionalističnih strank ERC in CUP. Protestniki so svoje zahteve izrazili z gesli, kot sta »Euskal presoak etxera« (Baskovski zaporniki domov) in »Presoak kalera amnistia osoa« (Zaporniki na cesto, amnestija za vse).
Po besedah predstavnika združenja Sare, Josebe Azkarrage, je bil namen protestnega shoda izraziti zahtevo po spoštovanju človekovih pravic in vzpostavitvi novega političnega scenarija sožitja in miru brez ideoloških predpostavk in sovraštva, ne da bi bila ob tem pozabljena preteklost. Azkarraga je Sanchezovo vlado pozval k pogovorom tako z desnimi političnimi silami kot z združenji žrtev, a naj pri tem ne pozabi na pomemben del baskovske družbe, ki si želi resničnega miru, sprave in rešitve desetletja trajajočega konflikta, kar naj ne bi bilo dosegljivo, dokler se zapori ne izpraznijo.
Predstavnik baskovskih levih nacionalistov EH Bildu, Arnaldo Otegi, pa je dejal: »Demokratično sožitje zahteva, da se vsi zaporniki, izgnanci in begunci vrnejo domov, ne zato, da bi komurkoli nasprotovali, ampak zato, da bi zgradili resnično demokratično mirno sožitje.« In špansko pravosodje pozval, naj izpusti na prostost bivšega ministra iz desne Ljudske stranke (PP) Eduarda Zaplano, ki se je znašel za zapahi zaradi korupcije in je neozdravljivo bolan. Enako je zahteval za vse bolne baskovske politične zapornike in za vse starejše ter tudi tiste, ki jih je prizadela velika oddaljenost od doma. Po mnenju katalonskega predstavnika ERC, Joana Tarde, danes le še maščevanje opravičuje razpršitev zapornikov.
