Potem ko se je italijanski notranji minister Matteo Salvini v minulih mesecih že srečal s predsednico francoskega Nacionalnega zbora Marine Le Pen, predsednikom avstrijskih svobodnjakov Heinzem Christianom Strachejem, ameriškim strategom Stevom Bannonom ter se z njimi usklajeval o skupnem nastopu na prihajajočih evropskih volitvah, je danes koalicijo evroskeptičnih strank poskušal razširiti še v eni članici. V zavezništvo strank, ki želi spremeniti Evropsko unijo, namerava ob svoji Ligi, avstrijski FPÖ in francoskem Nacionalnem zboru pritegniti še poljsko vladajočo stranko Zakon in pravičnost (PiS).
S koalicijo evroskeptikov iz starih držav članic se hoče tako prvič usidrati tudi na vzhodu integracije. V največji od novejših držav članic je nameraval na svojo stran pridobiti vladajočo stranko Jaroslawa Kaczynskega, ki je z Evropsko unijo že dve leti na okopih zaradi sporne pravosodne reforme, s katero briše ločnico med sodno in izvršno vejo oblasti. Salvini torej nadaljuje z oblikovanjem koalicije pred »bitko vseh bitk«, kot imenuje majske evropske volitve, ki jih razume kot začetek prevetritve stare celine. »Italija in Poljska bosta protagonistki nove evropske pomladi. Medtem ko se v EU že leta govori o nemško-francoski osi, si naši državi prizadevata za novo os, ki bo Evropi vlila novo energijo,« je napovedal Salvini in z gostitelji iskal podobnosti pri vprašanjih družine, gospodarstva in migracij.
PiS ne mara proruskosti Lige
Salvini, ki ga v nekaterih evroskeptičnih strankah, kot je nemška Alternativa za Nemčijo (AfD), vidijo celo kot možnega kandidata za naslednjega predsednika evropske komisije, želi »manj Evrope«. To ne pomeni, da želi Evropsko unijo odpraviti, temveč več pristojnosti nameniti državam članicam. Prav zato se je njega in njegovih somišljenikov iz tujine že oprijel vzdevek »suverenisti«. Mednje se uvršča tudi madžarski premier Viktor Orban, ki pa bo s svojo stranko na volitvah nastopil kot del Evropske ljudske stranke.
Izvedljivost obeh želja suverenistov – sestavljanje predvolilne koalicije in povolilno oblikovanje skupne politične skupine v evropskem parlamentu – je sicer vprašljiva. Temeljni razlog so različne nacionalne agende, ki onemogočajo enoten nastop. Za poljski PiS denimo se zdi velika ovira tesnejšemu sodelovanju s Salvinijem proruska naklonjenost njegove stranke.
Ali je Salviniju danes uspelo pridobiti PiS na svojo stran, ni povsem jasno. V stranki so pogovore označili za dobre in konstruktivne. »Strinjava se o 90 odstotkih, preostalih deset ostaja predmet razprave,« je po pogovorih s Kaczynskim dejal Salvini. »Začela sva pot izmenjave, s katero bosta Liga in PiS vdahnili življenje novim evropskim sanjam. Oblikovali smo skupni program, temelječ na krščanskih koreninah, družini in skupnih temah,« je povedal Salvini.
Zavezništvo Lige in PiS poskuša Salvini oblikovati v času, ko jima predvolilne projekcije v njunih državah napovedujejo močno zmago na evropskih volitvah. Podoben uspeh se nakazuje tudi drugim v Salvinijevi neformalni koaliciji. Po zadnjih predvolilnih napovedih bi populisti in evroskeptiki utegnili postati celo druga najmočnejša sila v evropskem parlamentu in osvojiti od 130 do 155 sedežev v 705-članskem parlamentu. Po podatkih Politica bi se uvrstili takoj za Evropsko ljudsko stranko (EPP) in pred trenutno drugo najmočnejšo politično silo v evropskem parlamentu, evropske socialiste in demokrate (S&D).
