Višje sodišče je pred kratkim pravnomočno razsodilo o pritožbah obrambe in tožilstva in zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja oziroma pomoči pri tem nekdanjega vodilnega v Stanovanjski zadrugi Gorenjske Franca Terana ter nekdanjega odvetnika Kristijana Gnilšaka poslalo za dve leti in pol v zapor. Vsak mora plačati še okoli pet tisoč evrov stranske denarne kazni, odvetniku Gnilšaku pa bo odvzeto nezakonito pridobljeno premoženje v višini 350.000 evrov.
To je razplet ene najbolj odmevnih kranjskih afer v času župana Mohorja Bogataja, ki je odločil o sporni poravnavi v višini več kot 600.000 evrov, denar pa ni bil izplačan Stanovanjski zadrugi Gorenjske, pač pa na Gnilšakov osebni in fiduciarni odvetniški račun. Oba vpletena sta bila na prvi stopnji na kranjskem okrožnem sodišču prvič obsojena že leta 2016, sodba sodnice Marjete Dvornik pa je po pritožbah, ponovnem sojenju (tudi septembra 2017 ju je sodišče spoznalo za kriva) in odločitvi višjega sodišča zdaj postala pravnomočna. Franc Teran poleg tega še tri leta po prestani kazni ne more biti imenovan za predsednika Stanovanjske zadruge Gorenjske.
Poravnali so se zelo na hitro
Naj spomnimo, da je do afere prišlo, ko je leta 2010 funkcijo župana Mestne občine Kranj nastopil Mohor Bogataj in takoj spremenil dotedanje stališče občine glede poravnave s Stanovanjsko zadrugo Gorenjske, ki jo je vodil Franc Teran, odvetniške posle za zadrugo je vodil Kristijan Gnilšak. Ta je takrat postal Bogatajev politični svetovalec, za svoje storitve je prejel okoli 300.000 evrov proračunskega denarja, zaradi vpliva v Kranju pa je dobil vzdevek »nadžupan«.
Poravnava občine z zadrugo je bila vredna 620.000 evrov, izpeljana je bila hitro, ves denar pa je občina nakazala že v prvi polovici leta 2011 na Gnilšakov osebni in fiduciarni odvetniški račun. Samo v enem dnevu naj bi Gnilšak dvignil več kot 300 tisočakov, denar pa naj bi zapravljal za nakup osebnih predmetov, prenovo pisarne in podobno. S tem naj bi se obsojeni direktor zadruge Teran strinjal oziroma naj bi zadruga s takim razpolaganjem z denarjem poravnave soglašala. Teran ni ravnal kot dober gospodar. Ker je nekaj od nakazanega občinskega denarja na koncu le pristalo v stanovanjski zadrugi, je sodišče v obeh postopkih ugotovilo, da je prišlo do oškodovanja v višini 353.000 evrov.
Na začetku je bil v postopku in sodni preiskavi tudi župan Mohor Bogataj (mandat mu je trajal do leta 2014), vendar zanj kranjsko tožilstvo ni našlo dovolj podlage za obtožnico. Kranjsko tožilstvo je obtoženima Teranu in Gnilšaku očitalo porabo denarja, čeprav je bil račun zadruge blokiran in bi denar dejansko moral končati pri upnikih. Ti so del denarja dobili šele, ko so se zoper oba že začeli sodni postopki. Ker v postopku Stanovanjska zadruga Gorenjske ni zahtevala vračila denarja, ki ga je porabil Gnilšak, mora ta po pravnomočni sodbi omenjeni znesek plačati v državni proračun.
Zanimiv sodni postopek
Nekdanji odvetnik Gnilšak je prodal svojo pisarno v Kranju in se preselil na Hrvaško, kjer je naveden kot podjetnik v podjetju, ki izdeluje plovila. S Teranom sta skozi ves postopek krivdo zanikala, kranjska sodnica Dvornikova pa je pri pojasnilu sodbe prav Gnilšaku pripisala vodilno vlogo. Postopek je bil zanimiv tudi zato, ker je Kristijan Gnilšak v svoj prid navajal ugotovitve vsaj petih pravnih in drugih strokovnjakov (pravniki Juhart, Ribičič, Ude) ter trdil, da zadruge ni oškodoval niti za en evro, s pripombo, da je »denar generična stvar«. Ob prvi obsodbi leta 2016 je za javnost povedal, da je »to šele prvi prvi polčas«, zdaj je odločitev pravnomočna oziroma je za obsojena konec tekme.
