V Muzeju sodobne umetnosti (MSUM+) na ogled postavljajo razstavo Nezanesljiva okolja, ki so jo sicer napovedali že v decembru, a zaradi tehničnih težav z osvetlitvijo prestavili na januar. Na njej se predstavlja sedemnajst sodobnih slovenskih fotografov (dva v soavtorstvu). Postavitvi so namenili relativno velik razstavni prostor in jo umestili kot del stalne zbirke Arteast 2000+, kjer je na ogled umetnost vzhodnoevropskih držav od šestdesetih let do danes; stalno zbirko pogosto osvežijo, določene dele razstave dopolnijo, zamenjajo ali prevetrijo v drugačnih kontekstih.
Razmislek o našem času
»Skupna tema, ki povezuje obe razstavi, stalno in začasno, je osredotočenost na nezanesljiva okolja,« pojasnjuje kustosinja razstave in umetnostna zgodovinarka Ana Mizerit. »Nezanesljivo okolje je krhko, pogojevano s konflikti in interesi moči, v njem končni izid ni le neznan, ampak težko predvidljiv ali sploh nepredvidljiv, saj je zunaj nadzora posameznika. In vse to vpliva na splošno krizo identitete in pripadnosti.« V tej navezavi fotografije posredno ponujajo razmislek o sodobnem okolju in o tem, kako nas je to oblikovalo s pogoji dela in življenja v različnih sistemih v zadnjih šestih desetletjih – od socializma prek tranzicije do kapitalizma. Sicer pa se teme razstavljenih fotografij gibljejo od narave, kulture in družbe do dekonstrukcije samega fotografskega medija. Pri tem umetniki raziskujejo politične, travmatične ali vsaj neudobne primere.
Najstarejša fotografija nosi letnico 1999, največ pa jih je iz obdobja zadnjih desetih let. V izboru se je denimo znašla tudi Tanja Lažetić s serijo 26 fotografij Bencinske črpalke, ponovno (2016), ki se navezuje na knjigo Eda Ruschaja Twenty six Gasoline Stations, v kateri je fotografinja šest let dokumentirala bencinske črpalke med Ljubljano in Sarajevom; potovanje je pomenilo vračanje v družinsko zgodovino in hkrati vračanje v središče razpada nekdanje države. Pri Petru Rauchu pa gre za vpis dokumenta v polje realnosti, ko se ukvarja z dekonstrukcijo fotografije; poleg fotografij je razstavil tudi kiparske kalupe in dodal arhitekturna razmišljanja.
Na poti k nacionalni zbirki
Nacionalna fotografska zbirka v MSUM+ se gradi počasi, z odkupi fotografij, ti pa so vezani na politiko odkupov in še bolj na pridobljena razpisna sredstva, ki jih Moderna galerija dobi od države. Nekaj razstavljenih fotografij jim je uspelo odkupiti lani, nekaj že prej, za večino pa si seveda želijo, da bi jih lahko odkupili v kratkem. »Katere od teh fotografij bodo na koncu v trajni lasti Moderne galerije, torej še ne vemo,« je še povedala kustosinja Ana Mizerit.
