V Nemčiji, Avstriji ali Švici je vrhunskih strokovnjakov najbrž še več kot pri nas, pa sta bili nemška in avstrijska ustava v 50 letih (od takrat, ko sem to prvič štel) »popravljeni« vsaka petdesetkrat, švicarska ustava pa v stotih letih stokrat. Kar pa ne pomeni, da so bile te ustave na začetku slabo napisane, ampak da mora ustava slediti življenju in ne življenje togi, »za večno« napisani ustavi, pa naj so bili njeni prvotni pisci še tako pametni. In naša ustava je bila doslej spreminjana mnogo počasneje kot na primer nedvomno odlična nemška ustava – po prevladujočem mnenju strokovnjakov pri nas vsekakor prepočasi, ne prehitro.
Najhujše motnje za uspešno delovanje naše države, ki že mnogo predolgo čakajo na odstranitev, so zlasti: čuden in slab način imenovanja vlade in ministrov pri nas, »čudaški« način volitev sodnikov (v parlamentu, namesto brez vpliva politike), slaba ureditev tako načina volitev kot načina delovanja preobremenjenega ustavnega sodišča in pa politična blokada nujnih, že ustavno »zaukazanih« popravkov volilnega sistema, s katerimi bi v okviru proporcionalnega sistema volilci dobili odločilen vpliv na izbiro med kandidati za poslance.
Še primerjava z najznamenitejšo in najtrdnejšo ustavo na svetu, ustavo ZDA. Od sprejetja leta 1789 do danes je bila dopolnjena le s 27 amandmaji, s prvimi desetimi (Bill of Rights) že leta 1791, in nato še s sedemnajstimi. Njeno besedilo je kratko, zgoščeno, načelno. Toda kaj je pomenilo pred dvesto leti in kaj pomeni danes – o tem pa pravniki v ZDA še zdaleč niso enakega mnenja. In je zato kljub nesporni kvaliteti njihove ustave to, kdo so sodniki, ki na koncu odločijo, ali nekaj je v skladu z ustavo ali ni, še veliko večjega pomena kot v državah, kjer se besedilo ustave hitreje prilagaja spremenjenim razmeram in pojmovanjem. Samo za ilustracijo: leta 1973 je bila v vrhovnem sodišču ZDA močna večina liberalnih sodnikov, ki je odločila, da abortus ni v nasprotju z ustavo – če je zdaj pod Trumpom že nastala dovolj močna večina konservativnih sodnikov, bo lahko o tem odločila bistveno drugače, ob povsem enakem ustavnem besedilu.
Pravo, z ustavo na prvem mestu, ni nekaj večnega in nespremenljivega. Ustvarjajo ga ljudje – za ljudi. In uporabljajo ga zmotljivi ljudje. In to ne po matematičnih formulah, ki dajo vedno enako izračunljiv rezultat, ampak po pravilih, ki pogosto vsebujejo zelo splošne pojme, ki jih lahko tudi v najboljši veri en sodnik razume in uporablja tako, drugi pa malo ali tudi precej drugače. Zato je tako pomembna uravnotežena sestava ustavnih sodišč (uravnotežena po več kriterijih, ne le po ideološkem – toda prav slednja uravnoteženost je prav pri najtežjih ustavnih problemih pogosto najpomembnejša), poleg tega pa je tudi pravočasno spreminjanje ustave v skladu s trajnejšimi spremembami v družbi eno od sredstev za to, da bi pravo lahko čim bolje opravljalo svojo vlogo mirnega razreševalca sporov in napetosti v družbi.
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče
