Ljudje smo pač mešanica čustev in razuma. In želja. In pred novim letom si želimo, da bi bilo v naslednjem letu vse čim bolj gladko, da bi nam »teklo«. Kar seveda pomeni marsikaj: za nekoga le to, da bi bil vsak dan sit, za drugega, da ga ne bi metali iz stanovanja ali da bi obdržal službo. Nekdo čaka na novega audija, morda na potovanje v tople kraje… Novo leto ima res težko nalogo, da bi ugodilo vsem, pa saj tako ali tako ne bo. In za marsikatero željo ni nič narobe, če se ne izpolni.
Upam, da vas v preteklih tednih in mesecih nisem dolgočasil, da so vas morda moje besede nagovorile k razmišljanju, vas malo miselno razmigale. Občudujem ljudi, ki so sposobni vsak teden ali celo vsak dan napisati nekaj tehtnega, zanimivega, morda zabavnega. Sploh zadnje je mogoče najtežje. Tehtnih tem je namreč okoli nas ogromno, življenje je pač zapleteno, dogaja se marsikaj in samo videti moramo vse to, pa imamo tem za pisanje ali pogovor vsak dan preveč. Biti duhovit iz dneva v dan, ne da bi se prepogosto ponavljal, je pa najbrž res težko. Humor se hitro izpoje, ne pripoveduj starih vicev, si marsikdo misli, če tega že ne pove naglas. Dostikrat je humor prisiljen in izvablja bolj kisle nasmeške, včasih sploh zato, ker pač gledamo ali prisostvujemo zadevi, ki naj bi bila smešna, zato se nekako od nas že pričakuje, da se bomo nasmejali.
Ampak tudi pri humorju je tako kot pri vseh ostalih stvareh: če ga je preveč, ni več smešen, zvodeni. Kot se sonca najbolj razveselimo, ko posije skozi meglo ali po dežju, ali pa kot nam hrana najbolj tekne po delu ali športu, ko smo res lačni in jo res potrebujemo. No, humor je vedno dobrodošel, saj pravijo, da je življenje zelo resna stvar, torej nič ne škodi, če se pogosto smejimo. Želim vam, da bi znali na življenje gledati tudi s humorne plati, čeprav se včasih tega vendarle ne da, in želim vam, da bi bilo neprijetnih trenutkov čim manj, še raje pa sploh nič.
