Indeks FTSE 100 v Londonu je izgubil 0,5 odstotka, v Parizu je CAC 40 potonil za 1,5 odstotka. Frankfurtska borza je ostala zaprta. Na vseh treh velikih evropskih borzah bo trgovanje znova steklo v četrtek. »Nič božičnega veselja za vlagatelje,« je dogajanje za francosko tiskovno agencijo AFP opisal analitik družbe IG Chris Beauchamp. "Pred prazničnim zaprtjem borz ... prevladuje ozračje previdnosti."
V ZDA sta indeksa Dow Jones in Nasdaq v petek zaključila z največjima tedenskima padcema od začetka globalne finančne krize. Del ameriške vlade je v soboto opolnoči ostal brez financiranja, Trump pa je člane vlade menda povprašal, ali ima pravna sredstva, da odpusti predsednika centralne banke Jeroma Powella.
Tečaj evra se je v primerjavi z zaključkom trgovanja v petek nekoliko zvišal in je stal 1,1395 dolarja. Nafta brent z dobavnim rokom februarja se je pocenila za 35 centov na 53,47 dolarja za 159-litrski sod, zahodnoteksaška lahka nafta s februarskim dobavnim rokom pa za 63 centov centov na 44,96 dolarja za sod.
Finančni minister ZDA Mnuchin s pomirjanjem preplašenih finančnih trgov dosegel nasproten učinek
Mnuchin je v nedeljo poklical direktorje šestih velikih ameriških bank (Bank of America, Citi, Goldman Sachs, JP Morgan Chase, Morgan Stanley in Wells Fargo), nato pa tvitnil, da so mu vsi zagotovili, da imajo več kot dovolj denarja za normalno opravljanje svojih poslov. Ob vsem, kar je doslej skrbelo finančne trge, pa finančne likvidnosti bank ni bilo na mizi in Mnuchin je po nepotrebnem sprožil sedaj skrbi še glede tega.
Ameriški finančni komentatorji Mnuchinovo intervencijo opisujejo kot dejanje možakarja, ki gre v polno gledališče in se na ves glas dere, da ni nobenega požara in naj ljudje kar uživajo naprej. Zlagal se ni, reakcija polnega gledališča pa je seveda drugačna od pričakovane. Borzni indeksi so zato danes na Wall Streetu padali še globlje.
Na Wall Street so doslej negativno vplivali drugi dejavniki. Politika višanja obrestnih mer centralne banke, skrb pred upočasnjevanjem svetovne gospodarske rasti, Trumpove carine in trgovinske vojne, delno zaprtje vlade zaradi prepira glede sredstev za zid na meji z Mehiko, nazadnje pa še odstop obrambnega ministra generala Jamesa Mattisa po impulzivni napovedi Trumpa o umiku vojske iz Sirije.
Finančna likvidnost bank ni vprašljiva, kakor tudi ni trdnost ameriške ekonomije, zaradi česar borzni vlagatelji nimajo še nobenega razloga za paniko. Morda čez nekaj mesecev, vendar trenutno ne.
