V daljnih šestdesetih ni bilo tako zelo drugače kot zdaj: nekateri so uspevali kot partijski kader, drugi zaradi svoje radožive energije. Uganite, kam je sodil Ante Mahkota, ki je s kolegi Tedensko tribuno pripeljal do naklade, da je lahko časopis Delo le zardeval, kot glavni in odgovorni urednik pa z revijami Avto, Jana, Stop in Teleks nastavil črno-belemu socializmu barvno potrošniško ogledalo. Manjkala nista niti Gospodarski vestnik niti Studio marketing s pionirskim snovanjem kapitalističnih oglasov, Mahkota pa je kot generalni direktor Delovega konglomerata vodil tudi gradnjo stolpnice, v kateri so se lahko novinarji počutili kot dostojno pleme. Sredi osemdesetih je napihoval nacionalni ego z akcijo Podarim, dobim: prodal nam je tri milijone srečk. Že prej se je smelo domislil, da bo vsako leto pospremil na Triglav 100 žensk.

Kdo ve, ali je bil Mahkota zanimivejši kot urednik in menedžer ali kot alpinist. Nekatere od najdrznejših smeri je preplezal v navezi z Nadjo Fajdiga, vrhunsko alpinistko, s katero sta imela hčer Majo. Preplezala sta večino najtežjih sten Alp in zavidljive prvenstvene smeri v Julijcih. Plezal je z najboljšimi svojega časa, z Marjanom Keršičem - Belačem, s Francijem Ekarjem, Cirilom Debeljakom - Cicem, Tonetom Sazonovim - Tonačem, z Alešem Kunaverjem sta prva izvedla zimsko grebensko prečenje Kamniško-Savinjskih Alp, skupaj so gazili na prvi himalajski odpravi na Trisul, prvi v državi so se vzpeli višje od 7000 metrov, in sicer na Pik Lenina v Pamirju… Največ vetra mu je dala streha na vrhu smeri Obraz Sfinge, zadnji problem triglavske severne stene, ki ga je ukrotil šele po letih muk v navezi s Petrom Ščetininom. A je dobil dragoceno prispodobo za (že štirikrat ponatisnjeno) knjigo Sfinga, »romansirano dokumentacijo«, v kateri razgalja svoje plezalske tovariše in (alpinistične) dvome, zmote in strahove.

Pustolovščine, izzivanje, preverjanje samega sebe, predvsem pa neponovljivo veselje do življenja, je Mahkota videl v alpinizmu. »Na vrh severne stene smo ga pripeljali bolnega, tam pa je kar zažarel in povedal nekaj tako pronicljivih misli, da so ponesle naš film povsem nekam drugam,« je povedal režiser Vojko Anzeljc, ki je pred sedmimi leti o Mahkotovi Sfingi posnel igrani dokumentarec.

Nekam drugam je v mrzlem decembru odšel tudi Ante Mahkota. Bil je poročen z Marjano Deržaj, ki nam je podarila Poletno noč, njuna hči Tina pa nam podarja izjemne leposlovne prevode.