Za Slovence so domače volitve vsekakor pomembne, a v svetu nimajo pomembne teže. Italijanske volitve so glede na velikost države nekoliko bolj odmevne, a je svet že navajen, da so v Italiji volitve v povprečju na dve leti, tako da tudi te volitve razen za Italijo niso imele ključnega pomena na kapitalskih trgih. Glavno se je dogajalo mimo težav EU in mimo brexita, ki bo, če bo izveden brez dogovora, lahko imel večjo težo prihodnje leto. Za kapitalske trge je imel poleg poslovnih rezultatov največjo težo trgovinski spor med ZDA in Kitajsko, kar ni presenečenje, saj se med seboj prepirata prvo in drugo največje svetovno gospodarstvo. Ameriški predsednik Trump je najprej preklical večino trgovinskih sporazumov in jih nato počasi začel znova vzpostavljati. Najprej so se ZDA dogovorile o novem trgovinskem sporazumu s Kanado in Mehiko, ki je nadomestil Nafto. Dogovor s Kitajsko bo zagotovo najtežje doseči in temu primerno mu je namenjene največ pozornosti. Ker imajo ZDA za približno 500 milijard dolarjev letnega trgovinskega primanjkljaja s Kitajsko, so carine verjetno najboljše pogajalsko izhodišče, ki ga je mogoče uveljaviti takoj.

Nekaj podobnega se je tudi dogajalo. Na začetku leta ni nihče verjel, da bi ameriška administracija v tem primeru vztrajala do konca. Danes so približno na polovici poti in posledice so že vidne. Kitajska konkretno čuti gospodarske posledice, za zdaj v manjših dobičkih izvozno naravnanih podjetij, kar se lahko zelo hitro razširi na nižji BDP in posledično kreditno krizo prezadolženega kitajskega prebivalstva. Medvedji trend na kitajskem lokalnem borznem trgu je v tem letu kitajskim vlagateljem odnesel približno 30 odstotkov, kar ni zanemarljivo. Če se bo podobno zgodilo na njihovem nepremičninskem trgu, bo Kitajska lahko imela težave. Pričakovano imajo ameriška podjetja manj težav, čeprav se jim tudi na tej strani luže ne morejo povsem izogniti. Najbolje se je to videlo na začetku oktobra, ko je odlične poslovne rezultate zasenčila grožnja pred nadaljnjim trgovinskim zaostrovanjem med ZDA in Kitajsko. Delniški trgi so v povprečju zaznali 10-odstotni popravek. Na vrhu skupine G20 so se ZDA in Kitajska zavezale k 90-dnevnemu premisleku, kar je deloma pomirilo kapitalske trge, vendar so se ob tem odprla dodatna vprašanja, predvsem glede tega, do katere točke sta oba voditelja pripravljena vztrajati.

Za ZDA vemo, da bo sedanja administracija za ponovno izvolitev Trumpa čez dve leti morala pokazati rezultate. Ker pa ameriški volilec običajno voli z roko na denarnici, bo zdravje gospodarstva zelo pomembno. Na Kitajskem nimajo težave v obliki volitev, vendar si vodstvo kljub temu ne more privoščiti večje gospodarske krize. S tega vidika se nagibam k možnosti sklenitve dogovora med državama, do dejanskega dogovora pa bo dogajanje lahko dokaj razburkano. In temu primerno so se odzvali in s popravkom prilagodili delniški trgi. Zato sem za prihodnje leto optimist in pričakujem donosnejše leto od tega, ki bo kmalu minilo.