Cerkev je v Sloveniji lastnica 33.331 nepremičnin v skupni vrednosti okoli 700 milijonov evrov. Ljubljanska nadškofija ima nepremičnine v vrednosti več kot 100 milijonov evrov (v lasti ima okoli 30.000 hektarjev gozdov), poleg tega pa ima več milijonov evrov letnega dobička iz svoje posredne ali neposredne gospodarske dejavnosti. Poleg tega je iz javnih sredstev po letu 2003 dobila skupaj s svojimi tako ali drugače povezanimi subjekti (Zavod svetega Stanislava, Metropolitana, Družina, škofijska karitas…) skoraj 100 milijonov evrov. Davkoplačevalci so torej morali že tako ali tako bogato nadškofijo še dodatno financirati. In to financiranje teče dalje, saj na primer samo Zavod svetega Stanislava, ki je ustanovljen za širjenje katoliške ideologije, dobiva kar več milijonov evrov iz javne blagajne na leto.
Ob tako bogati organizaciji, kot je ljubljanska nadškofija, se postavi vprašanje, koliko ona daje drugim, kajti nadškof Zore pravi, da bogati redkokdaj dajejo. Ali je prodala svoje nepremičnine in denar razdelila revežem in s tem sledila Jezusu, ki je bogatemu mladeniču med drugim rekel: prodaj vse in mi sledi. Koliko je sam nadškof dal revnim, če je sploh kaj dal?
Pred kratkim je cerkev prek slovenske karitas zbirala sredstva za pomoč ubogim. V Celju je namreč organizirala dobrodelni koncert Klic dobrote za družine v stiski. Ob tej priložnosti je bilo zbranih okoli 200.000 evrov. Postavi se vprašanje, koliko je k tej vsoti prispevala ljubljanska nadškofija. Koliko nadškof Zore osebno, koliko preostali škofje iz te nadškofije in škofovske konference? Koliko so prispevali drugi kleriki? Če so vsi ti sploh kaj prispevali. Če so, so to verjetno drobtinice. Nadškof Zore je tudi dejal, naj bomo v darovanju velikodušni. Dobro bi bilo videti njegovo velikodušnost! Kajti nadškof uči zlato pravilo, ki pravi, kar želiš, da drugi storijo, stori ti prvi.
Torej, najprej bi moral darovati on, šele potem bi lahko to pričakoval od drugih. Dobro bi bilo, če bi objavil, koliko in kdaj je daroval ob priložnosti omenjenega koncerta. Da javnost vidi njegovo velikodušnost! Seveda to velja tudi za druge škofe in klerike ter njihove organizacije.
Ljubljanska nadškofija je zelo povezana s papeževimi besedami: revna cerkev za revne. Je zelo bogata, revnim daje malo ali pa nič, grabi pa na veliko – iz javnih sredstev, gozdov in drugih svojih nepremičnin – ter povečuje svoje bogastvo. Torej bogata cerkev in revni, kar je imel v mislih papež, ko je govoril o revni cerkvi za revne. Revni naj ostanejo še naprej revni, cerkev pa bogata, revna pa samo v besedi »revna«, je smisel njegovih besed. Je pa ljubljanska nadškofija vsekakor revna v nekem drugem smislu – v življenju po nauku Jezusa. Tu pa gre za veliko revščino, kajti njeno življenje z Jezusom nima nič skupnega. Njeno življenje je katoliško in ne krščansko. Med njima pa je bistvena razlika: kristjani sledijo pacifistu Jezusu, katoliki pa papežu (podpira vojne in drugo nasilje) in drugim cerkvenim bogovom, kot so na primer svetniki, devica Marija, denar…
Pa še nekaj: na koncertu je bilo zbranih okoli 170.000 evrov. V Sloveniji je mnogo več kot milijon katolikov, zbranih pa je bilo tako malo sredstev. Zanimivo. Mogoče vedno več ljudi spoznava, da bistvo karitas ni pomoč ubogim, temveč širjenje katoliške ideologije. In to na tuj račun. In da so njihovi prispevki zato zlorabljeni. Vse katoliške dejavnosti, tudi dobrodelnost, so v funkciji širjenja cerkvenega vpliva in moči, seveda pod krinko vere.
Vlado Began, Šmarje pri Jelšah