Igričarska industrija naj bi bila po nekaterih napovedih do leta 2020 vredna 90 milijard dolarjev, kar pa je še vedno precej manj kot predvidenih 325 milijard, ki naj bi jih v istem letu ustvarila filmsko-televizijska industrija. A kljub temu je kritiško proslavljeni peti del serije GTA založniku Rockstar Games in matičnemu podjetju Take-Two Interactive nanesel dvakrat več denarja kot absolutni filmski prvak Avatar (James Cameron, 2009), ki je blagajne napolnil z 2,8 milijarde ameriških dolarjev. Številni tuji mediji poročajo, da je GTA V z več kot šestimi milijardami dolarjev zaslužka celo najdobičkonosnejši proizvod zabavne industrije vseh časov. Rockstar Games v svetu videoiger prav zares uživa status rockerskih zvezdnikov.
Kontroverznost kot zastonj reklama
A le 20 let pred tem so bile okoliščine povsem drugačne. Videoigre so bile konec devetdesetih v družbeni zavesti še pretežno domena otrok, ker pa se je v tem obdobju povprečna starost igričarjev postopoma višala, so se hkrati spreminjali dizajn in teme videoiger. Londončana Sam in Dan Houser sta na prelomu tisočletja, leta 1998, ustanovila podjetje Rockstar Games, skupaj s škotskim razvijalcem DMA Design, ki je pozneje postal Rockstar North, pa še nekoliko pred tem splavila prvi Grand Theft Auto. Prvenec, ki je v Veliki Britaniji izšel že decembra 1997 in se ga igra iz ptičje perspektive, je bil v medijih na udaru zaradi tem nasilja in kriminala. Številne starševske kampanje pa so ironično dosegle nasproten učinek, saj je igra prav zaradi pozivov k bojkotu postala znana tudi širše.
Uspešnost serije je utrdil in nadgradil tretji del serije, ki je bil leta 2001 hkrati eden pomembnejših mejnikov za vso igričarsko industrijo. S preskokom v tridimenzionalni svet je GTA III ponudil za tisti čas nepredstavljivo izdelan svet. V fiktivnem Liberty Cityju so lahko igričarji na izmišljenih radijskih postajah prisluhnili licencirani popularni glasbi in parodičnim pogovornim oddajam, sledili zgodbi protagonistov, ki so jim glasove posodili igralski zvezdniki Frank Vincent, Joe Pantoliano, Michael Madsen in Kyle MacLachlan, v igri pa so jim bile na voljo številne poljubne aktivnosti, med katerimi je precej medijskega prahu dvignila obravnava prostitutk. Igra je bila kratek čas prepovedana v Avstraliji.
Kulturni status, kot ga doslej ni imela nobena videoigra
Uspeh predhodnika je pospešil razvijalski ciklus, že leto pozneje so se police šibile pod težo podnaslova GTA Vice City, ki je bil tokrat umeščen v pisano, hiperstilizirano interpretacijo sončne Floride, navdihnjene tudi po kultni kriminalki Briana De Palme Brazgotinec (1983). Rockstar je bil ponovno na udaru zaradi spolnosti in nasilja, zaradi določenih izsekov pa si je nakopal celo tožbo kubanske in haitijske skupnosti. Toda nič ni ustavilo drvečega vlaka, franšiza je pridobila kulturni status, kakršnega pred tem pravzaprav ni uživala nobena videoigra, kar je pritegnilo zvezdnike kova Ray Liotta, Dennis Hopper in James Woods. Serija se je dokončno zasidrala v mainstream, hkrati pa z narativno rabo klasičnih hollywoodskih pripovednih tropov, parodiranjem mačizma in preigravanjem družbenih stereotipov nastavila ogledalo ameriški zabavni industriji. Stigma, da so igre sramotna prostočasna aktivnost, je bledela.
Tu in tam se je zdelo, da neprenehni medijski pozivi k bojkotu nasilnih iger zgolj podžigajo prodajo, Rockstar je recimo leto pozneje izdal še mnogo bolj eksplicitno nasilno igro, naslovljeno Manhunt, a se je zalomilo šele pri njihovi naslednji igri, toda ironično ne zaradi nasilja. GTA San Andreas, ki je izšel oktobra 2004, je sprva postal velik hit in podrl takratne prodajne rekorde tako v ZDA kot Evropi. Tudi kritiki so bili nad razširitvijo serije navdušeni, vendar je po približno pol leta prišla nenadejana medijska nevihta, ki je dokazala, da tudi največji niso nedotakljivi.
Pohujševanje mladine in Hillary Clinton
San Andreas je bil namreč spočetka časovna ekskluziva za igralno konzolo playstation 2, ko pa je nato videoigra izšla tudi za računalnike, je s pomočjo tehnično vešče skupnosti priplaval na površje zaklenjeni del igre, seks mini igra Hot Coffee. Nasilje je še šlo skozi, spolnost pa je bila preveč za ameriško mladino. Medijskemu linču se je takrat pridružila celo Hillary Clinton, ki je dejala, »da pornografske in nasilne vsebine škodujejo nedolžnim otrokom ter otežujejo starševsko vzgojo«. Založnik je zaradi kasnejšega odpoklica in menjav omadeževanih ploščkov – na katerih so zaradi stroškov pustili, a zaklenili sporni del igre – izgubila približno 25 milijonov dolarjev. Zaradi medijske panike se je pripravljal celo zakon, tako imenovani Family Entertainment Action Act, o katerem pa ameriški kongres nazadnje ni niti glasoval.
Rockstar je preživljal težavno obdobje, a je bilo vodstvu jasno, da je franšizi uspelo ravno zaradi brezkompromisne vizije in zavezanosti tveganjem. V produkcijo GTA IV, v katerem na ulicah satirične upodobitve New Yorka sledimo zgodbi srbskega priseljenca Nika Belića, so pri Rockstarju vložili okroglih 100 milijonov dolarjev, trgovci pa so igričarjem prodali 25 milijonov izvodov, kar uvršča četrti del med 20 najbolj prodajanih iger vseh časov. V tem času so se prav tako zunajsodno poravnali z aktivistom in nekdanjim odvetnikom Jackom Thompsonom, ki je vseskozi kritiziral serijo ter jo med drugim povezoval s poboji in označil kot »simulator umorov«.
Nore prodajne številke
Ne glede na (pop)kulturni pomen blagovne znamke pa nihče ni mogel predvideti neverjetnega uspeha GTA V iz leta 2013. V prvih 24 urah je namreč petica, ki je umeščena v reinterpretacijo Kalifornije, Rockstarju nanesla gigantskih 800 milijonov dolarjev, v treh dneh nato že milijardo, še lani pa so trgovci prodali 15 milijonov izvodov. K več kot šestim milijardam zaslužka je zagotovo pripomoglo dejstvo, da je igra izšla ob koncu tako imenovanega generacijskega cikla, ko sta Microsoft in Sony dala na trg novi igralni konzoli, tako da je GTA V na voljo na kar petih različnih platformah (PC, xbox 360, xbox one, playstation 3, playstation 4). Popularna videoigra se med drugim celo pet let po izidu redno znajde med najbolj prodajanimi uspešnicami tekočega meseca in se bliža 100 milijonom prodanih izvodov. V tem pogledu sta boljši samo miselnici Tetris in Minecraft.
Grobe ocene stroškov razvoja in marketinga se gibljejo med 250 in 300 milijoni dolarjev, marsikatera analiza pa ponuja še bistveno višjo številko, kar je predvsem posledica izjemno popularnega večigralskega spletnega dela igre GTA Online, za katerega Rockstar še danes redno pripravlja nove vsebine in mastno služi z mikrotransakcijami. S plačljivimi digitalnimi dodatki je založnik po poročanju Telegrapha samo med letoma 2013 in 2017 zaslužil reci in piši milijardo dolarjev. Rockstar Games se za povrh lahko pohvali, da je imel GTA V aprila 2015 po podatkih digitalne platforme Steam kar 360.000 aktivnih igralcev, v zadnjem mesecu pa je bilo preštetih spletnih navdušencev še vedno več kot 80.000.
Moderna satira
Osrednja igralna mehanika najbolj popularnih videoiger sicer še vedno ostaja takšna ali drugačna eliminacija nasprotnika, a če sodimo po franšizi Grand Theft Auto, se lahko pod površjem glorifikacije nasilja skriva pronicljiva moderna satira, ki znotraj odprtega sveta igre prevprašuje družbene vrednote in s humorjem problematizira vse od skorumpirane politike, migracij, farmacevtskih lobijev, potrošništva, alkoholizma, zabavne industrije, orožarskega lobija do seksizma, rasizma in razrednih stereotipov. Grand Theft Auto je kritičen prerez (ameriške) družbe, ki je postal zlata gos rastočega trga videoiger s tem, ko teme, ki jih problematizira, hkrati ponuja v obliki zabave. Še pred šestim delom GTA je Rockstar Games konec letošnjega oktobra izdal vesternovsko mojstrovino Red Dead Redemption2, ki je v prvih treh dneh pridelala zavidanja vrednih 725 milijonov dolarjev. Jasno je, da svet videoiger danes zdaleč ni več zgolj igrišče za najmlajše.
