V svojem pismu se je spustil na raven, za katero sem mislil, da v naših upokojenskih vrstah ni več mogoča zaradi zrelosti, razsodnosti, preračunljivosti, obzirnosti, etičnosti in splošnega spoštovanja do drugih, pa četudi bi šlo za drugače misleče. Spoštovanemu piscu naj povem, da je Alenka Bratušek jasno in glasno povedala, da zahteva ob usklajevanju pokojnin in sprejemanju proračuna za prihodnje leto le to, da se upoštevajo vsi v koalicijski pogodbi dogovorjeni in podpisani dogovori, z vključno načinom razdelitve upokojenskega dodatka. Samo za to je šlo. In ne vem, kaj je tu za nas upokojence spornega.
Bolj žalostno pri vsem tem je to, da so vsi drugi koalicijski partnerji, vključno z našimi predstavniki DeSUS, po nekaj mesecih pozabili, kaj so obljubljali. Gledalcem pred televizijskimi in radijskimi sprejemniki so na predvolilnih srečanjih s figo v žepu obljubljali, da bodo takoj po volitvah – se ve, če bodo izvoljeni – poskrbeli v prvi vrsti za nas upokojence.
V en glas so govorili, kako se zavedajo, da je kriza pred desetletjem najbolj udarila po upokojencih in da so nas vse omejitve in zakonske prepreke tega obdobja pripeljale v zdajšnje stanje. Ob vsem povedanem pa je bila Alenka Bratušek s svojo stranko edina, ki ni pozabila na te obljube in pri dogovoru vztrajala vse do trenutka, ko ji je novi premier ukazal, naj utihne in naj njena stranka potrdi ponujeni predračun ali pa bo njena pot vodila na cesto.
Ob tej priložnosti naj še povem, da sem v zadnjih dveh do treh letih predsednika DeSUS kar v šestih pismih bralcev Dnevnika med drugim tudi opozarjal, da se bo veliki upokojenski ribnik spraznil, in pred nedavnim v enem izmed pisem tudi omenil, da bosta s takim načinom dela prej ali slej stranka DeSUS in njeno vodstvo le še sama sebi namen. Predsednik upokojencev je sam doživel udarec, ko tudi s strani nas upokojencev ni bil izvoljen v parlament, pa takrat Alenka Bratušek še ni praznila upokojenskega ribnika.
Iskreno vam povem, da je upokojenski ribnik prazen, prazen v smislu idej, spoštovanja zapisanega in uzakonjenega, spomina na obljube, poprave krivic upokojencem in po mojem osebnem mnenju prazen, kar zadeva duha.
Zapisali ste, da ste se v DeSUS odločili, da se boste odločneje odzivali na tovrstne nelojalne napade Alenke Bratušek. Za kakšen nelojalen napad pa je šlo? Prepričan sem in trdno verjamem, da s strani Bratuškove ni šlo za nič takega, kar bi nam normalnim in povprečnim upokojencem lahko na kakršen koli način škodovalo. Bolj pa se bojim in nagibam k mnenju, da so se tisti, ki vodijo našo stranko DeSUS, več kot 620.000 upokojencev, začeli bati za svoje stolčke in svoje položaje, zavedajoč se tega, da se za upokojence nihče ne zavzema z vso vnemo, prepričanostjo in zavedanjem, da smo si upokojenci s svojim dolgoletnim delom zaslužili boljši gmotni položaj, ki se nam v zadnjih 20 letih iz dneva v dan vztrajno slabša.
Naj vašemu mnenju dodam še pripombo k zapisu, v katerem ste kot enega izmed pomembnih projektov stranke DeSUS in predsednika predstavili zvišanje vdovskih pokojnin. Nič nimam proti temu in res je, da je tudi to treba popraviti, toda v prvi vrsti in prioritetno je treba v tem trenutku poskrbeti za stvari, ki zadevajo celotno populacijo upokojencev, to je za popravo krivic, nastalih zaradi gospodarske krize, ki smo jo prebrodili, zato je nujno odpraviti vse pred časom sprejete tovrstne omejitve in preiti k takojšnemu poračunu teh krivic za nazaj.
Že 1. decembra 2017 je zdajšnji predsednik ZDUS Janez Sušnik poslal takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju in takratnemu predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu javni poziv za vsaj delno odpravo negativnih učinkov interventnih ukrepov na ravni pokojnin in dopolnitev ZPIZ-2, ki so občutno prizadeli slovenske upokojence v času trajanja recesije v Republiki Sloveniji. Med vsem drugim je bilo v tem javnem pozivu predlagano, da se zagotovi, da se od leta 2018 naprej pokojnine redno usklajujejo tako, kot to določa sistemski zakon. In da se v letu 2018 ter naslednjih letih ob nadaljevanju gospodarske rasti, skupaj z uskladitvijo pokojnin, ki jo na tej podlagi omogoča sistemski zakon, izvede tudi izredne uskladitve. S temi bi vsaj deloma nadomestili negativne učinke interventne zakonodaje, ki je od leta 2010, po predhodnih ocenah, vplivala na znižanje pokojnin oziroma za 8,4 odstotka vrednosti (neizplačanih) pokojnin.
To je prioriteta, za katero bi morala stranka DeSUS poskrbeti takoj, to je do konca letošnjega leta.
Janez Turk, Dob