V zvezi z drugimi avtorjevimi navedbami in sklepi naj zapišemo še nekaj pojasnil.

Zdi se, da avtor ne pozna zakonitosti avtomobilov, še zlasti pa ne vpliva voznih lastnosti na varno vožnjo. Vozne lastnosti ne vplivajo le na občutek pri vožnji, temveč odigrajo odločilno vlogo v kritičnih trenutkih, ki se pogosto dogajajo v prometu (pomislite samo na srečanja s pešci, kolesarji, divjadjo na cesti…) – in teh ne izbiramo sami, pa naj vozimo še tako previdno.

Ko se je prvi mercedes razreda A na losovem testu, ki so ga opravili avtomobilski novinarji, prevrnil, je bila prva reakcija tudi: novinarji nimajo pojma. A so ga imeli; Mercedes je priznal napako, jo popravil in kupcem ponudil bistveno varnejši avto.

Če ne bi bilo avtomobilskih novinarjev, bi se danes zanesljivo vozili z manj varnimi avtomobili, prav tako bi bila manj varna njihova oprema (otroški varnostni sedeži, pnevmatike, strešni prtljažniki…). Velika večina varnostnih standardov je bila spremenjena prav zaradi vpliva avtomobilskih novinarjev, ki so javnost s kritičnimi, a verodostojnimi zapisi opozarjali na pomanjkljivosti.

V Motoreviji že več kot 60 let varnosti namenjamo izjemno veliko pozornosti. V zadnjih dveh desetletjih smo objavili številne zapise o preizkusnih trkih avtov, najrazličnejši opremi za pasivno in aktivno varnost, pravilnem ravnanju pri prevozu različne prtljage, najrazličnejši opremi (otroških sedežih, pnevmatikah, prtljažnikih, priklopnikih…). Zastopniki avtomobilskih znamk so nam pogosto očitali, da zahtevamo nekaj, česar kupci nočejo ali ne želijo plačati, pa smo spremenili tudi to mišljenje. Zato ne razumemo, kako si nam avtor upa očitati, da smo v službi izdelovalcev avtomobilov.

Hitrost v prometu je izjemno natančno predpisana za vsak meter ceste, a tudi če se držite vseh hitrostnih omejitev, je – paradoksalno, mar ne? – prevelika hitrost še vedno lahko vzrok za prometne nesreče. Prometno infrastrukturo, vozila in človeški dejavnik pa kar izpustimo iz možnih vzrokov nesreč – vsekakor neupravičeno.

Avtorjeva izjava, da »hitrost ubija sama po sebi«, je zato zelo poenostavljena premisa. V zadnjih 100 letih je avtomobilska industrija povsem spremenila način osebne mobilnosti; če se bomo znova začeli voziti s hitrostjo konjske vprege, bomo sicer močno zmanjšali število prometnih nesreč, prav daleč pa ne bomo prišli. Tudi Dragan Petrovec bi bil ob delo pri analiziranju žrtev v prometu v povezavi s hitrostjo.

Zato se avtomobilski novinarji zavzemamo za drugačno izboljšanje prometne varnosti – za še boljše vozne lastnosti avtomobilov, za še več varnostne tehnologije, za še varnejše ceste in za še bolj previdne voznike.

BLAŽ POŽENEL, odgovorni urednik MotorevijeAvto-moto zveza Slovenije