Združene države so včeraj Rusiji postavile šestdesetdnevni ultimat, da začne znova v celoti spoštovati pogodbo o omejitvi raket kratkega in srednjega dosega (INF), sicer se bodo iz nje umaknile. Washington je to sporočil po zasedanju zunanjih ministrov članic zveze Nato v Bruslju, ki se ga je udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Miro Cerar.
Nekatere preostale članice z Nemčijo na čelu so očitno prepričale ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea, da se ZDA iz pogodbe ne umaknejo takoj, kot je že napovedoval predsednik Donald Trump, ampak da še enkrat poskusijo z diplomacijo. Propad pogodbe iz leta 1987 bi lahko pomenil povečano nevarnost za Evropo, ki bi bila potencialna tarča ruskih jedrskih raket kratkega in srednjega dosega, ki jih je mogoče izstreliti s premičnih ramp in jih je težko izslediti, kar vse znatno otežuje delo protizračni obrambi. Pogodba prepoveduje rakete dometa 500–5500 kilometrov in rampe za njihovo izstrelitev.
»Zadnja priložnost«
»Rusija ima zadnjo priložnost, da preverljivo dokaže spoštovanje pogodbe, a obenem se moramo pripraviti na dejstvo, da bo ta pogodba morda propadla,« je dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Napovedal je izdaten diplomatski pritisk na Moskvo, da bi pogodbo začela spoštovati.
Zunanji ministri Nata so nato včeraj izpostavili, da Rusija krši pogodbo INF, kar spodkopava varnost zaveznic in temelje učinkovitega nadzora nad oboroževanjem. K temu so dodali, da ZDA pogodbo v celoti spoštujejo vse od njene uveljavitve. Položaj, ko ZDA in druge strani pogodbo spoštujejo, Rusija pa ne, ni vzdržen, so opozorili. Rusija kršenje ves čas zanika.
ZDA nasprotno trdijo, da so Rusijo od leta 2013 vsaj tridesetkrat opozorile na kršitve, a brez rezultata. Pompeo je v Bruslju dejal, da ima Moskva več bataljonov raket SSC-8, s čimer je seznanil tudi zaveznice. Dejal je še, da bodo ZDA po šestdesetih dneh prisiljene vzpostaviti vojaško ravnotežje v Evropi, ni pa bil bolj jasen. Evropske članice Nata niso nujno naklonjene temu, da bi imele na svojih tleh ameriške rakete kratkega in srednjega dosega. Ko se je to zgodilo v 80. letih, so na stari celini potekale množične demonstracije proti ameriškemu orožju.
Pompeo je tudi dejal, da so ameriške tekmice v prednosti, ker ZDA takšnih raket ne smejo razvijati. Mislil je predvsem na Kitajsko, Iran in Severno Korejo, ki nimajo pogodbenih omejitev za razvoj raket tolikšnega dosega. ba, agencije
