Preiskava o begu nekdanjega makedonskega premierja Nikole Gruevskega v Budimpešto je potrdila, da je pri tem aktivno vlogo odigralo madžarsko veleposlaništvo v Skopju, po nekaterih podatkih ob izdatni pomoči madžarskih tajnih služb, saj je Gruevski ušel zaporni kazni v vozilu z madžarskimi diplomatskimi tablicami, ki ga je peljalo preko Albanije, Črne gore in Srbije. Z notranjih ministrstev v Tirani in Podgorici so v odgovor na očitke makedonskega premierja Zorana Zaeva, da se prijateljski državi in članici Nata nista ustrezno odzvali na beg, sporočili, da je prehod Gruevskega sicer zabeležen, da pa niso imeli nobenih navodil za pridržanje, saj Makedonija do takrat še ni izdala mednarodne tiralice. Iz madžarske prestolnice pa zavračajo izročitev, ker menijo, da je Gruevski žrtev »političnega« preganjanja v domovini.
Odnesel dvanajst milijonov evrov?
Brez odgovora pa ostajajo vprašanja, kdo v Makedoniji je organiziral pobeg in kdo ni opravil domače naloge pri nadzoru Gruevskega, ki, pravijo na notranjem ministrstvu, ni kazal (ali pa niso zaznali) znakov želje po begu, čeprav je po obsodbi na dveletno zaporno kazen zaradi nakupa oklepnega mercedesa in ob nadaljevanju sojenj za druga kazniva dejanja ni bilo mogoče izključiti. Zaev je včeraj dejal, da zaradi potreb preiskave ne sme povedati, do kod so prišli pri razkrivanju ozadja bega, da pa bo javnost prav kmalu seznanjena z vsemi podrobnostmi.
Potem ko se je Gruevski pojavil na Madžarskem, je v vodo padla ena od uvodnih teorij, da je bil nekdanji premier ugrabljen. Obstaja še ena teorija, namreč, da je Gruevski bežal iz strahu, da bi ga likvidirali pripadniki njegove stranke VMRO-DPMNE. Ti naj bi tako preprečili, da bi na nadaljnjih sojenjih povedal vse, kar ve, in tako potopil njih, rešil pa sebe. Naš sogovornik, makedonski politični analitik in nekdanji novinarski kolega Todor Pendarov, sicer meni, da ta teorija ne pije vode. Možaku se kratko malo ne gre v zapor, pravi Pendarov. Gruevski je očitno zapustil državo, dva dni preden bi moral nastopiti prestajanje dveletne zaporne kazni, in to v zaporu v Kumanovo, ki ga je kot premier osebno odprl s svečanim rezanjem traku. Za eksistenco pa mu, kot kaže, prav tako ni treba skrbeti. Po nekaterih informacijah naj bi Gruevskemu namreč uspelo prenesti v tujino (pravijo, da s pomočjo bratranca, ki je prav tako med obtoženimi) okoli dvanajst milijonov evrov.
Grki ne izročijo dveh častnikov tajne službe
Makedonsko pravosodje in preiskovalni organi kljub begu Gruevskega nadaljujejo sodne in preiskovalne postopke, med katerimi je nedvomno najbolj odmeven tisti, ki Gruevskega povezuje z množičnim prisluškovanjem več kot 20.000 državljanom Makedonije. S to afero je povezan nedavni dogodek v sosednji Grčiji. Na atenskem letališču so aretirali visoka častnika makedonske tajne službe, ki ju sumijo sodelovanja v prisluškovalni aferi (eden naj bi uničil naprave za prisluškovanje). Agenta sta s ponarejenima potnima listoma hotela pobegniti na Madžarsko. Grški sodišči na prvi in drugi stopnji sta presodili, da ju morajo izročiti Makedoniji, ki jima hoče soditi, vrhovno sodišče pa je to zavrnilo. Tudi v tem primeru, tako kot ob zavračanju Madžarske, da Gruevskega izroči Makedoniji, je EU pokazala nedoslednost oziroma dvoličnost, saj se načelno zavzema za spoštovanje prava, zamiži pa na obe očesi, ko dve njeni članici zavrneta izročitve agentov oziroma bivšega premierja Makedoniji, čeprav je jasno, da ne gre za politični pregon.
