Mahlerjeva glasba brez dvoma predstavlja vrhunski izziv za glasbenike na različnih ravneh: je tako zahtevna, da od orkestra zahteva razkazovanje virtuoznosti tako v skupni igri kot solističnih odsekih, ponuja bogato interpretacijsko paleto, saj sega od detajlirano pretanjenega do povnanjeno bombastičnega, od evforično zmagovitega do depresivno težkega. Od Mahlerja se je tako težko distancirati – dirigenta sili v razmišljanje in študij, glasbenike v napeto pozornost in vajo, poslušalca k fanatičnemu oboževanju ali odklanjanju. Glasba Mahlerja je tako prvenstveno glasba Jaza, in ker je ta danes v središču, ne preseneča, da so na piedestalu največkrat izvajane in snemane glasbe ta trenutek prav Mahlerjeve simfonije.
(Foto: Dokumentacija Dnevnika)
Toda Mahlerjeva osrediščenost na Jaz in aktualna absolutna prevlada Ega sta vendarle precej različni – medtem ko Mahlerjeva izhaja iz eksistencialističnega dvoma, s...