Francoska skupščina, v kateri ima absolutno večino vladajoča stranka predsednika Emmanuela Macrona, je dokončno sprejela dva zakona proti lažnim novicam. Tako bo mogoče v 48 urah ustaviti širjenje neresnične informacije, in sicer v obdobju treh mesecev pred predsedniškimi, parlamentarnimi, senatnimi in evropskimi volitvami.
Opozicija, leva in desna, je zakona označila za neučinkovita, odvečna in potencialno nevarna za svobodo izražanja. Za preprečevanje lažnih novic po njihovem zadoščajo dosedanji zakoni, zlasti tisti iz leta 1881, ki bi ga bilo treba razširiti na družabna omrežja, tako da bi njihovi šefi prevzeli odgovornost za lažne informacije. Tudi združenja in sindikati novinarjev so proti novima zakonoma, med drugim zato, ker ju razumejo kot prvi korak k vzpostavitvi cenzure.
Gre le za užaljenost Macrona?
Zakona, ki ju je senat sicer zavrnil (skupščina pa ima zadnjo besedo), bi lahko razumeli tudi kot posledico izvolitve Donalda Trumpa za predsednika ZDA. Obstaja namreč resen sum, da je k njegovi zmagi z lažnimi novicami bistveno pripomogla Rusija, ki naj bi tako pomagala na čelo najpomembnejše zahodne države postaviti zanjo bolj zaželenega človeka.
Nekateri francoski novinarji pa omenjena zakona razumejo kot osebno zadevo Macrona, potem ko so se pred predsedniškimi volitvami spomladi 2017 o njem širile lažne novice, kot na primer, da je gej ali da ima skrivni bančni račun na Bahamih. Morda se je tudi takrat v volitve poskušala vmešavati Rusija. Vsekakor bi bili v Kremlju veseli, če bi zmagal eden od treh pomembnih Macronovih protikandidatov, skrajna desničarka Marine le Pen, desničar François Fillon ali radikalni levičar Jean-Luc Melenchon, saj so bili vsi naklonjeni Putinu.
»Manipulacije (z novicami) niso samo grožnja, ampak realnost,« je v skupščini dejal novi minister za kulturo Franck Riester, ki je s potrditvijo zakona izpeljal projekt svoje predhodnice. Sicer pa je Macron že januarja napovedal paket zakonov za »zaščito demokracije«.
Pritisk na ruski televiziji
Po obeh zakonih lahko v obdobju treh mesecev pred volitvami vsak kandidat za poslanca, senatorja ali predsednika države in vsaka stranka od pristojnega sodnika zahteva, da se v 48 urah prenehajo širiti »neresnične informacije«. Facebook, twitter in druga družabna omrežja pa morajo uveljaviti transparentnost, kadar za plačilo objavljajo določeno vsebino, zlasti reklame. Poleg tega lahko organ, pristojen za avdiovizualne medije, »ustavi delovanje televizije, ki jo nadzira tuja država ali ki je pod vplivom tuje države, če namerno širi neresnične informacije, s katerimi poskuša vplivati na rezultat volitev«. To določilo je odgovor na lažno propagando dveh ruskih televizij v francoščini, Sputnika in Russia Today, ki ju je financiral Kremelj. Vendar predsednika pristojnega organa za avdiovizualne medije imenuje predsednik države, torej bi lahko o tem, kdaj so šle stvari čez mejo, odločal v skladu z njegovimi pogledi. Tudi zato nekateri v opoziciji v predlaganih zakonih vidijo cenzuro in Macronove avtokratske težnje. Vsi nasprotniki obeh zakonov pa poudarjajo, da ju bo težko uresničevati že zato, ker bi moral sodnik v 48 urah ugotoviti, ali gre res za lažno novico, medtem ko novinarji za takšno preverjanje včasih potrebujejo več tednov.
