Donald Trump je danes posebej pohvalil Savdsko Arabijo za pomoč pri ohranjanju nizkih cen nafte ob obnovitvi ameriških sankcij proti Iranu in dal še enkrat vedeti, da so mu etična vprašanja v njegovi vladavini povsem postranska stvar. Za ameriškega predsednika je namreč očitno brezpredmetna precej jasna obtožba, da nosi odmeven umor savdskega disidentskega novinarja Džamala Hašokdžija sledi savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana. Hašokdži se je pred letom dni pred pregonom v domovini zatekel v ZDA, oktobra pa so ga oblasti v Riadu načrtno zvabile v past na svojem konzulatu v Carigradu. Trump znova ne zaupa niti lastni obveščevalni agenciji Cii. Namesto transparentnega vladnega poročila o njenih dognanjih, ki ga je obljubljal še konec minulega tedna, pa so Američani in z njimi svet v torek dočakali samo njegov nov tvit, da obveščevalci še vedno ocenjujejo zbrane informacije, ter zapis, da se »lahko zgodi, da je (savdski) prestolonaslednik vedel za ta tragični dogodek«, da pa skupaj s kraljem Salmanom odločno zanikata kakršno koli vedenje o načrtovanju Hašokdžijevega umora.
Trumpova preproščina
Trump vztraja pri trdnem strateškem in ekonomskem partnerstvu z Riadom kljub pritisku nekaterih kongresnikov, da se ostreje odzove na nezaslišan umor kolumnista in političnega analitika več zahodnih medijev. Sankcije (z izjemo sprejetih proti sedemnajsterici v umor neposredno vpletenih Savdijcev, ki jih je obtožil že Riad) bi to zavezništvo namreč ogrozile, odpoved orožarskih poslov pa bi po bila po oceni Trumpa samo voda na mlin ruskih in kitajskih orožarjev, ki so neposredni ameriški tekmeci. »Zame je vse zelo preprosto. Gre za 'Ameriko najprej'. Ne bom uničeval domačega gospodarstva z nespametjo v zvezi s Savdsko Arabijo,« je dejal ameriški predsednik, preden se je na zahvalni dan odpravil na Florido.
Ameriški kongres je po nedavnih volitvah trenutno v prehodnem stanju, zahteve po sankcioniranju savdskega ravnanja pa so vse glasnejše. V odborih za zunanje zadeve so že predlagali, da za Savdsko Arabijo uveljavijo tako imenovani zakon Magnitsky, sprva uperjen proti Rusiji po nepojasnjeni smrti do oblasti kritičnega odvetnika Sergeja Magnitskega, pozneje pa z namenom zamrznitve premoženja in poslovanja z ZDA internacionaliziran na vse oblastne kršitelje človekovih pravic.
Splošno odvračanje pogleda
Kongresniki večinoma tudi izpodbijajo Trumpove navedbe o več sto milijard vrednih poslih s Savdsko Arabijo in pol milijona delovnih mestih, ki naj bi jih ti zagotavljali v Združenih državah. Na predsednikovo zatrjevanje, da osebno s Savdijci nima poslov, pa so mu mediji servirali njegovo predvolilno izjavo: »Rad imam Savdijce. Veliko denarja sem ustvaril z njimi. Plačali so mi milijone, več sto milijonov dolarjev«.
Ob glasnih kritikah Trumpa je opaziti, da je njegov odziv tudi potuha drugim državam za manj neopazno vodenje enako ignorantske politike do savdskih kršitev človekovih pravic. Slednje niso nič manj krute in očitno še bolj izsledljive kot razvpite ruske, ki pa so deležne orkestriranih ameriških in evropskih sankcij.
