Prejšnji mesec smo poročali o uspehu Kitajke Luo Jing Cheng, ki je konec septembra z vzponom na Šišapangmo opravila s še zadnjim od 14 osemtisočakov in postala četrta ženska z vsemi osvojenimi najvišjimi himalajskimi vrhovi. Po objavi te novice v kitajskih medijih so na španskem novičarskem portalu Desnivel.com objavili trditev katalonskega plezalca Xavija Metala, da je tistega dne na osrednji (zahodni) vrh Šišapangme, visok 8008 metrov, stopilo več plezalcev, nihče od njih, niti Luo Jing, pa ni nadaljeval čez greben do glavnega vrha na višini 8027 metrov. Po poročanju spletnega portala ExWeb.com je Luo Jing v začetku novembra na kitajski spletni strani Jianshu.com tudi sama sporočila, da očitno res ni opravila vzpona na glavni vrh gore. Negotova glede najvišje točke, ki jo je dosegla na Šišapangmi, je poslala svoj videoposnetek z vrha nemškemu gorskemu kronistu Eberhardu Jurgalskemu, ki je potrdil, da ni bila na pravem vrhu. Luo Jing še ni sporočila, ali se bo znova poskušala povzpeti na Šišapangmo.
Desetletje preobratov in polemik
Pri ponesrečenem Kitajkinem projektu gre za zadnjo epizodo v razburljivem ženskem osvajanju vseh osemtisočakov (14 × 8000). Že pred desetletjem v tej tekmi plezalk ni manjkalo presenetljivih preobratov in polemik. Končna zmagovalka je postala španska (baskovska) plezalka Edurne Pasaban, ki se je maja 2010 v spremstvu televizijske ekipe povzpela na glavni vrh Šišapangme, svojega 14. osemtisočaka. Pasabanova je sicer zanikala, da sodeluje v kakršni koli tekmi, vseeno pa se je potrudila, da jo je končala prva. Plezala je z vsemi razpoložljivimi orožji sodobnega odpravarstva: z izkušenimi soplezalci, televizijskim spremstvom in z izdatno sponzorsko podporo, ves čas je bila tudi povsem nedvoumna v svoji strategiji in vestnem dokumentiranju svojih vzponov.
Njena največja tekmica je bila Oh Eun Sun iz Južne Koreje, ki je do leta 2008 opravila s petimi osemtisočaki. Potem so se njeni sponzorji resno zavzeli, da bi čim hitreje izvedla še manjkajoče vzpone. Helikopterji so jo prevažali od enega do drugega baznega tabora, ekipe šerp so ji na višinske tabore napeljevale fiksne vrvi, na voljo je imela višinske gorske vodnike in neomejene zaloge jeklenk z dodatnim kisikom. Korejka je dala odkrito vedeti, da si želi zmage. Leta 2008 je opravila s štirimi osemtisočaki, naslednje leto še s štirimi. Tudi njena sonarodnjakinja Go Mi Young je z neverjetno hitrostjo nizala vrh za vrhom, a se je julija 2009 smrtno ponesrečila pri sestopu z Nanga Parbata, svojega enajstega osemtisočaka.
Korejki vzamejo zmago
V igri je bila še ena alpinistka, Italijanka Nives Meroi, ki je z možem Romanom Benetom, zamejskim Slovencem, plezala po svojih pravilih: vse vzpone sta izpeljala v skupni navezi, praviloma sama, brez dodatnega kisika in skoraj brez sponzorjev.
Spomladi 2009 so bile Pasaban, Oh in Meroi sočasno v baznem taboru pod Kančendzengo. Meroijeva je vzpon prekinila, ker je Roman resno zbolel (za levkemijo, ki mu jo je uspelo v naslednjih treh letih uspešno pozdraviti), Španka in Korejka pa sta vrh osvojili (ob različnih dneh) in se približali finalnemu obračunu.
Aprila 2010 je Oh Eun Sun v spremstvu televizijske ekipe, ki je poskrbela za neposredni prenos prek satelitskega signala, ponosno stopila na vrh Anapurne I in se razglasila za prvo žensko, ki je dokončala projekt 14 × 8000. Pasabanova je vrh Šišapangme, svojega zadnjega osemtisočaka, osvojila tri tedne pozneje.
Potem se je zapletlo. Španska plezalka je vselej poskrbela za dovolj dokazov, da je res opravila svoje vzpone, Korejka pa je bila bolj skrivnostna in ni želela javno odgovoriti na obremenjujoče trditve drugih plezalcev glede Kančendzenge. Nejasnosti je kar mrgolelo: priča njenega vzpona na vrh gore je bil le njen osebni šerpa, nekateri, ki so bili takrat na gori, pa so trdili, da je bila Oh prešibka, da bi prišla do vrha. Kot dokaz, da je bila na vrhu, je objavila fotografijo, na kateri ni bilo nobene referenčne točke in za katero je pozneje priznala, da je bila posneta po vzponu na vrh. Na eni od poznejših fotografij je tudi iz njene vetrovke štrlela zastava, za katero je trdila, da jo je pustila na vrhu gore.
Po temeljiti raziskavi so pri ExWebu vzpon Ohove na Kančendzengo razveljavili. Tudi največja tedanja avtoriteta Elizabeth Hawley, ki je v Katmanduju urejala himalajsko bazo podatkov, je ocenila trditev gospodične Oh o preplezani Kančendzengi za sporno in ji predlagala, naj se gore loti še enkrat. Pozneje je njeno fotografijo, domnevno posneto na vrhu gore, za nezadosten dokaz razglasila še korejska alpinistična zveza. Krona je tako pripadla Pasabanovi, Ohovi pa je preostalo le še to, da postane prva Korejka z osvojenimi najvišjimi vrhovi vseh sedmih celin.
Avstrijka opravi brez dodatnega kisika
Dosežku Pasabanove ni nihče ugovarjal, vseeno pa so nekateri verjeli, da je pravi izziv osvojitev vseh 14 osemtisočakov brez dodatnega kisika, kot je to pionirsko naredil veliki Reinhold Messner. Poleg Nives Meroi je tako poskušala Avstrijka Gerlinde Kaltenbrunner. Brez medijskega cirkusa, velikih odprav in višinskih gorskih vodnikov. Kot vrhunska alpinistka je pogosto plezala kot vodilna v navezi s svojimi najboljšimi prijatelji in z možem Ralfom Dujmovitsem. Vseh 14 osemtisočakov so osvojili tudi njeni soplezalci, mož Dujmovits (s katerim sta se leta 2007 ločila), Hirotaka Takeuči, Vasilij Pivcov in Maksut Žumajev. Avgusta 2011, leto dni po zmagi Edurne Pasaban, je Kaltenbrunnerjeva z vzponom na K2 kot prva ženska na svetu dokončala vseh 14 osemtisočakov brez dodatnega kisika (in višinskih nosačev). To je bil njen četrti poskus vzpona na K2 in vrhunec njene alpinistične kariere.
Nives Meroi je potrpežljivo čakala na Benetovo ozdravljenje. Leta 2014 sta se vrnila na Himalajo, preplezala Kančendzengo, dve leti pozneje še Makalu in lani Anapurno. Postala sta prvi zakonski par s 14 × 8000 v žepu. Brez dodatnega kisika.
Edurne Pasaban se v zadnjih letih ukvarja z materinstvom, motivacijskimi govori in gorskim vodništvom. Oh Eun Sun na univerzi v Južni Koreji pripravlja doktorat iz telesne vzgoje, dve leti je tudi vodila korejsko žensko planinsko zvezo. Gerlinde Kaltenbrunner zbira sredstva za dobrodelne projekte v Nepalu, predava in snema dokumentarne filme. Nives Meroi piše novo knjigo, predava po Italiji, skupaj z Romanom se prihodnje leto spet odpravljata v Himalajo. Seveda tudi plezata po hribih okoli rodnega Trbiža in večkrat ju zanese na slovensko stran.
