Z vidika protipožarnega varovanja les niti ni tako problematičen gradbeni material, kot bi mislili. Spada v skupino gorljivih gradbenih materialov, a se ob gorenju ne sproščajo strupeni plini, gori počasi in predvidljivo, ohranja stabilnost in slabo prevaja toploto. Prevaja jo približno tristokrat počasneje kot jeklo, ki se mu začne nosilnost manjšati že pri temperaturi nad 230 stopinj Celzija in je pri temperaturi nad 750 stopinj Celzija le še desetodstotna.
V požaru les ohranja nosilnost
Les postopno odgoreva od površine proti notranjosti s hitrostjo 0,6 mm na minuto. Na površini se tvori zoglenela plast, ki deluje izolativno in preprečuje vstop toplote v notranjost. Les s tem zavaruje samega sebe, tako da sam od sebe ne gori naprej, temveč potrebuje dovajanje nove energije. Hitrost odgorevanja je potem odvisna od vrste lesa in volumna, saj večje dimenzije lesa odgorevajo počasneje, prav tako lepljen les brez razpok. Nezgorjen les ohranja svoje statične lastnosti in se vročini upira dalj kot jeklena konstrukcija, pred porušenjem pa glasno poka in opozarja na nevarnost.
Les v hiši je skrit ali večjih dimenzij
Les v objektih mora biti zato primerno dimenzioniran ali zaščiten. Tudi pri požaru montažne gradnje velja, da največkrat gorijo notranja oprema in predmeti, kajti ob spoštovanju pravil pri gradnji z lesom se ogenj določen čas ne razširi na leseno konstrukcijo. Pri montažni gradnji je v notranjih prostorih vidnega malo ali sploh nič lesa, saj je skrit za mavčno-kartonskimi ploščami. Te zagotavljajo vsaj 30-minutno požarno odpornost pri enoslojni oblogi, dve plošči pa požar zadržujeta 90 minut. Po določenem času se ogenj razširi na konstrukcijo objekta in iz prostora v prostor napreduje po stenah, lahko tudi v višja nadstropja. Ogenj se v sosednje prostore razširi tudi pri klasični gradnji, saj individualni objekti nimajo urejenih požarnih sektorjev in ogenj s štedilnika preskoči na kuhinjsko omaro, zavese, mizo, sedežno garnituro, stopnišče, spalnico. Ko se požar razširi, je za montažne objekte specifično gorenje znotraj sten, kar zahteva posebno posredovanje gasilcev z razbijanjem sten in gašenjem žarišč znotraj njih. Začetek požara je v montažni steni možen v primeru napačno izvedene električne napeljave ali nepravilnega odmika dimnika od lesenih elementov. Električni vodniki v stenah morajo biti iz tega razloga skriti v zaščitni negorljivi cevi ali pa razpeljani nadometno.
Obseg protipožarnih ukrepov je odvisen od gradnje
Zakonski predpisi glede požarne varnosti v individualnih stavbah dopuščajo precej svobode, saj Pravilnik o požarni varnosti v stavbah ne predpisuje konkretnih ukrepov – predpisan je ustrezen odmik novih stavb od parcelne meje, uporaba primernih materialov in konstrukcije pa je omenjena bolj splošno. Protipožarni ukrepi v individualnih hišah so enostavni, sploh če ne govorimo o tipski montažni gradnji, kjer proizvajalci varnost zagotavljajo tudi z uporabo materialov in tehnologij s protipožarnimi certifikati. V večstanovanjskih objektih, vrstnih hišah in javnih zgradbah je varnost pred požarom zagotovljena s pravilno gradnjo in drugimi ukrepi, s čimer se uravnoteži večjo požarno ogroženost zaradi večjega števila uporabnikov in možnosti za širjenje požara. Zato lesena gradnja ni požaru izpostavljena nič bolj kot klasična gradnja. Gradnja z lesom ima kakovosti, ki so v tujini prepoznane že desetletja, vidik varnosti pa je lahko izpopolnjen do potankosti, zato ni razloga da jim ne bi zaupali tudi pri nas.
