Pred referendumom so se številni bali, da se bodo v primeru zavrnitve neodvisnosti, ki so jo napovedovale že ankete, znova okrepile stare napetosti med avtohtonimi Kanaki, ki predstavljajo nekaj manj kot dve petini med 278.000 prebivalci, in belci, ki so naselili otočje. Posvarili so pred morebitnim nasiljem, zaradi česar je Francija v Novi Kaledoniji okrepila varnost. Oblasti pa so ob štetju glasov v nedeljo zvečer po lokalnem času poročale o več požganih avtomobilih.
Pariz je otočje koloniziral leta 1853, sprva pa so ga uporabljali kot otok za kaznjence. Konec 80. let prejšnjega stoletja so tam izbruhnili spopadi med Kanaki in francoskimi žandarji, ki so jih lokalni prebivalci vzeli za talce, leta 1998 pa sta Francija in njeno čezmorsko ozemlje dosegla dogovor o postopni dekolonizaciji, v katerem so se dogovorili za izvedbo referenduma o neodvisnosti med letoma 2014 in 2018. Sklenili so še, da bodo v primeru današnje zavrnitve neodvisnosti lahko do leta 2022 izvedli še dva referenduma. Nova Kaledonija je eno od 17 odvisnih ozemelj s seznama ZN, kjer proces dekolonizacije ni sklenjen.
