Turčija se je že soočila z omenjenimi izzivi in se trudi optimalno, hitro ter učinkovito odzvati na humanitarne krize in delovati kot zanesljiv in odgovoren partner. Zaradi zemljepisne lege v bližini številnih kriznih žarišč Turčija poskuša v Siriji doseči politične rešitve v okviru pogovorov v Astanu in Sočiju kot tudi prek pogovorov v okviru Združenih narodov v Ženevi, ponuja zaščito 3,5 milijona Sircem na njihovem ozemlju (omenjeno število ustreza 70 odstotkom Sircev), ki so zbežali iz države po izbruhu krize. Na podlagi navedenega je Turčija postala vzorčni primer, kako ravnati z begunci na human in nediskriminatoren način brez diskriminacije na osnovi vere, sekte in etnične pripadnosti.
Vse od leta 2011 v Turčiji 3,5 milijona Sircem poleg varnosti in zaščite ponujamo tudi hrano, neprehrambne proizvode, zdravstveno varstvo in izobraževanje pa tudi psihološko pomoč in poklicno usposabljanje. Spodbudili smo jih tudi k vstopu na trg dela. Približno 600.000 sirskih otrok obiskuje javne šole, okoli 20.000 Sircev pa študira na turških univerzah. Turčija ponuja tudi zatočišče 235.000 osebam v 21 begunskih taboriščih. Do zdaj je bilo za te projekte namenjenih več kot 32 milijard ameriških dolarjev. Na žalost mednarodna pomoč ni zadoščala, zatorej je nujno, da se okrepi mednarodno sodelovanje glede nastajajočih izzivov, da bi preprečili večje valove migrantov v prihodnje. V tem pogledu so potrebni tako inovativne politike kot tradicionalni humanitarni pristopi.
Ob tem, ko na svojem ozemlju gostimo največje število sirskih državljanov, izvajamo tudi vse potrebno za zmanjšanje nezakonitih migracij proti Evropi. Turčija je v preteklih letih sprejela skoraj milijon nezakonitih migrantov, število nezakonitih prihodov v Evropsko unijo se je posledično zmanjšalo za skoraj 99 odstotkov. Omenjeno dejstvo je posledica velike zavezanosti Turčije k sporazumu, sklenjenemu z Evropsko unijo 18. marca 2016.
Inventivna in humanitarna politika Turčije je jasno razvidna v njenih pobudah, usmerjenih v oblikovanje miru v Siriji. Takšen pristop so dokazali pri zadnji idlibski krizi. Trilateralno srečanje v Teheranu in kasnejše srečanje med predsednikom Erdoganom in predsednikom Putinom v Sočiju je preprečilo veliko humanitarno krizo. Zahvaljujoč omenjenim naporom je bil nov migrantski val iz Sirije proti Turčiji in državam članicam Evropske unije občutno zmanjšan.
Turčija je dandanes prepoznana kot ena vodilnih držav, kar zadeva humanitarno diplomacijo. Turško ozemlje je skozi stoletja tradicionalno predstavljalo prostor, ki je omogočal varno zavetje številnim osebam, ki so iskale zatočišče. Židje, Abhazijci, krimski Tatari, Poljaki, Madžari, Rusi, Estonci, bolgarski Turki, Afganistanci, mešketski Turki, Bošnjaki, Kosovci, Makedonci, iraški Kurdi in nazadnje Sirci so se zatekli na ozemlje Otomanskega cesarstva ter kasneje dandanašnje Turčije. Omenjene osebe so pripadale različnim etničnim in verskim skupinam, kar pa je bilo vsem skupno, je bilo zaupanje Turčiji. Osnovano na tej dediščini je humanitarna diplomacija, h kateri dandanes stremi Turčija, usmerjena k učinkovitemu in pravočasnemu naslavljanju vseh vrst humanitarnih kriz, od naravnih nesreč do ponavljajočih se kriz v podsaharski Afriki ter dolgotrajnih konfliktov, kot na primer v Somaliji in Siriji.
Po poročilu o globalni humanitarni pomoči iz leta 2017 je Turčija na prvem mestu med državami donatorkami tako v skupnem številu sredstev (osem milijard ameriških dolarjev) kot tudi v deležu humanitarne pomoči v nacionalnem dohodku (0,85 odstotka).
Učinkoviti in odločni napori mednarodne skupnosti so ključni pri doseganju trajnostnih rešitev. Vsi vpleteni akterji bi morali delati skupaj ne samo z namenom zadostitve potreb, ampak tudi z namenom zmanjšanja tveganj in ranljivosti. Turčija je uspešno udejanjala omenjeni pristop v preteklih letih v Afriki. Gre za preprost princip, skladno s katerim je družbam, potrebnim pomoči, treba priskrbeti orodja razvojne pomoči kot na primer osnovno infrastrukturo in sposobnost oblikovanja institucij. Turška agencija za sodelovanje in koordinacijo (TIKA) s svojimi 61 uradi v 59 državah, ki izvajajo konkretne projekte, ustvarja bistvene premike na bolje.
Turčija, regionalna sila z 81 milijoni prebivalcev in druga največja vojska v okviru zveze Nato, si prizadeva za krepitev regionalne varnosti, obenem pa ohranja svoj boj proti terorizmu in nenadzorovanim migracijam. Verjamemo, da se trajnostne rešitve glede nezakonitih migracij lahko dosežejo v primeru naslovitve sprožilnih dejavnikov, kot so vojne, konflikti, terorizem in ekonomska prikrajšanost. Sprejeti moramo konkretne pobude z namenom spodbujanja stabilnosti in blaginje v naši regiji ter širše. Turčija bo v tem pogledu tudi v prihodnje igrala pomembno vlogo.
Esen Altug je veleposlanica Republike Turčije v Republiki Sloveniji.