O Součku je žirija v utemeljitvi zapisala: "Tako kot je h gledališču z žarom nenehnega raziskovalca pristopil zavzeto in premišljeno, je sprejel tudi nove medije in se že na začetku osebne kariere pridružil ustvarjalcem v različnih skupinah na nacionalnem radiu, ki so gradile specifično zvočno podobo izvirne radijske igre in podobno tudi na začetku delovanja slovenske televizije, še v času njenega eksperimentalnega in poskusnega delovanja pred več kot 60 leti." Dodala je, da je v obeh medijih nato desetletja ustvarjal kot igralec in interpret, avtor besedil, priredb in včasih tudi režiser.
Otroci ga poznajo po glasu neštetih prepoznavnih in popularnih likov iz risank in radijskih iger za otroke, odrasli po mnogih in raznovrstnih radijskih likih, svojo enkratno igralsko podobo pa je po prepričanju žirije zgradil tudi z izvirno vizualno interpretacijo. "Postal je emblematična osebnost slovenske medijske kulturne krajine, če njegove sijajne gledališke kariere, leta 1994 potrjene z Borštnikovim prstanom, niti ne omenjamo," piše v utemeljitvi.
Njegov radijski opus je eden najobsežnejših v zgodovini slovenskega radia, saj šteje okoli 600 radijskih iger. Njegov prispevek k radiofonski umetnosti je neprecenljiv, tako po obsežnosti kot po raznovrstnosti opusa. Součkove prve televizijske nastope je zaslediti že v letu 1958, kjer je zaigral v prvih smešnih skečih s Franetom Milčinskim-Ježkom. V minulih šestih desetletjih je nato postal eden najbolj prepoznavnih obrazov in glasov slovenske televizije.
Posebno poglavje pomeni Součkovo ustvarjanje na področju sinhronizacije risank. "Nihče ni pustil toliko topline v srcih mladih gledalcev kot prav Jurij Souček, saj so bili liki, ki jih je oživljal s svojim žametnim glasom tako živi, njegove jezikovne bravure tako humorno domiselne, da bi se otrokom zgodba tudi brez slike risala pred očmi," piše v utemeljitvi.
