V Braziliji bo jutri drugi krog predsedniških volitev, ki zna biti zgodovinska prelomnica v največji latinskoameriški državi in osmi gospodarski sili na svetu. Več kot 147 milijonov volilcev je postavljenih pred izbiro: ali skrajno desničarski populist 63-letni Jair Bolsonaro ali levičarski demokrat 55-letni Fernando Haddad. Ankete napovedujejo zmago Bolsonaru, ki ga podpira 56 odstotkov vprašanih. Če bo ta izid na volitvah potrjen, čaka Brazilijo »mračna prihodnost«, kot je zapisal znani glasbeni ustvarjalec Caetano Veloso in kot menijo demokrati.
Gre za dva kandidata z radikalno nasprotnima programoma, pristopoma in vizijo. Bolsonaro, nekdanji vojak in kandidat Liberalno-socialne stranke (PSL), ki je vodil svojo kampanjo pod geslom »Brazilija nad vsem in Bog nad vsemi«, je zagovornik nazadnjaškega avtoritarnega političnega pristopa (red in disciplina) ter neoliberalizma, naklonjenega trgom in tujemu finančnemu kapitalu. Alternativa je univerzitetni profesor Haddad, kandidat Delavske stranke (PT) in nekdanji minister za šolstvo ter župan Sao Paula, ki volilce nagovarja s parolo »Vnovič srečno ljudstvo«. Zagovarja spoštovanje demokratičnih norm in socialdemokratski program.
Strateški umik iz soočenja
Haddad je bil uvrščen med kandidate za predsedniški položaj 11. septembra, potem ko je vrhovno sodišče nekdanjemu predsedniku in ustanovitelju stranke PT Luizu Inaciu Luli da Silva prepovedalo kandidaturo, ker je bil obsojen zaradi korupcije. Sprva je imel Haddad petodstotno podporo, a je v prvem krogu volitev zbral 29,28 odstotka glasov in se uvrstil na drugo mesto za Bolsonarom, ki je zbral 46,03 odstotka. V drugem krogu ankete napovedujejo Haddadu 44-odstotno podporo, zlasti med revnimi in zapostavljenimi manjšinami, kot so domorodci, temnopolti in istospolno usmerjeni, ter med malimi kmeti in intelektualci, podpira ga tudi velik delež žensk. A to ni dovolj za zmago, zato do zadnjega poskuša prepričati srednji sloj.
Nekdanji kapetan vojske in evangeličan Bolsonaro, ki je bil od leta 1991 zvezni poslanec izmenoma devetih različnih strank, se že počuti kot zmagovalec. Pred dnevi je zavrnil zadnje tradicionalno televizijsko soočenje z izgovorom, da po napadu z nožem nanj med kampanjo pred mesecem dni še ni okreval. Po mnenju nasprotnikov pa se je hotel izogniti ponavljanju svojih šovinističnih, homofobnih in rasističnih izjav, s katerimi je nagovarjal volilce pred prvim krogom. Njegova naklonjenost vojaški diktaturi je znana, predlaga tudi sprostitev prodaje orožja, mučenje zapornikov in uvedbo smrtne kazni. Zanj policist, ki ne ubija, ni pravi policist.
Kampanjo režiral Bannon?
Zdaj je te izjave poskušal omiliti, saj v drugem krogu potrebuje glasove neodločenih volilcev politične sredine. Odrekel se je pohvalam in podpori, ki mu jo je izrazil nekdanji vodja Kukluksklana David Duke. A Bolsonaro čisto iz svoje kože ni mogel. Njegova volilna kampanja je potekala po družbenih omrežjih predvsem po whatsappu, ki ga uporablja več kot 120 milijonov Brazilcev. Zadnjih dvajset dni je ljudstvo bombardiral z lažnimi trditvami in sporočili. Pri tem je sodelovalo podjetje s finančno podporo njegovih bogatih privržencev in menda v režiji ameriškega desničarskega ideologa Steva Bannona. Med številnimi lažnimi novicami je na primer fotografija Haddada s sporočilom »Če (želite) zaščititi otroke, ne glasujete zanj. Haddad bo v šolah šestletnim otrokom delil 'komplet za geje'«. Drug primer je zmontirana fotografija Lule da Silva na zborovanju s psihično motenim človekom v ozadju, ki je napadel Bolsonara. Ali pa fotografija deklice, ki ji moška roka zapira usta in zraven napis, da Haddad namerava legalizirati pedofilijo. Vse te lažne objave je prejšnji teden razkril časopis Folha de S. Paulo, ki mu zdaj Bolsonaro grozi, da ga bo kaznoval, ko bo na oblasti. Omenjeni časnik in njegovi novinarji so bili te dni tarča groženj. Ko bo na oblasti, pravi Bolsonaro, bo prepovedal tudi stranko PT in dal zapreti njegove člane, tudi Haddada.
