»S senzorji bomo pojasnili skrivnosti slabega in dobrega skoka," je v Avstriji dejal Hofer. Senzorji so težki 10 gramov in veliki približno toliko kot škatlica vžigalic. Te bodo spremljale tudi posebne kamere vgrajene na skakalnicah in trenerji bodo na ta način lahko izvedeli tako rekoč vse o naletu, odskoku, skoku in pristanku. Podatki naj bi bili v prvi vrsti pomembni za trenerje in športnike, saj bodo na osnovi podatkov lahko spreminjali poudarke na treningu.
Pomemben podatek bo predvsem pravi trenutek odskoka, pa tudi položaj nog pri odskoku. Skakalci bodo pridobili tudi na varnosti, saj bodo podatke uporabljali za varnostne izboljšave, saj naj bi manj varne kasneje popravili.
Mednarodna smučarska zveza v prvem obdobju ne želi s podatki preveč obremenjevati gledalcev pred malimi ekrani. Za njih bo pripravila hitrost pri odskoku, ter hitrost po 20 metrih letenja in pri doskoku.
Senzorji bodo razumevanje skokov olajšali tudi gledalcem
»Po domače povedano gre za nekakšen oddajnik, ki deluje podobno kot vodna tehtnica in vseskozi spremlja položaj smuči. Trenerji potem poznajo nastavitve, hitrosti in vse ostale elemente skoka, zato bodo podatki zanesljivo dobrodošli na treningih,« je novost pojasnil Jelko Gros in izpostavil, da je pomembno, da vsi podatki ne bodo takoj na voljo tudi gledalcem.
»Podatke je treba selekcionirati in uvajati postopoma. Ko bodo grafike dovolj dobre in premišljene, bo verjetno dodano še kaj. Po drugi strani pa bodo podatki na voljo novinarjem v studiih, ki bodo ob primerni interpretaciji lahko tudi na osnovi tega razložili, zakaj je bil kateri od skokov dober ali slab.«
Gros je izpostavil še en pomemben podatek v zvezi s senzorji. »Za mene je najbolj pomemben sklep odbora za skoke, da bodo vsi podatki dostopni vsem in da ne bo prišlo do očitkov, da imajo katere od reprezentanc z večjimi vlaganji na voljo boljše podatke in s tem prednost.«
