V sosednji Avstriji problem populacije hrčkov jemljejo resno. Ko je namreč neko gradbeno podjetje dobilo nalogo, naj obnovi univerzitetno središče na Dunaju, je naletelo na problem: kampus je namreč predstavljal dom okoli 50 divjim hrčkom.
Čeprav so hrčki ponekod po svetu zelo razširjeni, v Avstriji spadajo med zaščitene vrste. Da bi se lahko 50-milijonski projekt nadaljeval, so pri podjetju Bundesimmobiliengesellschaft (BIG) najeli Fredricha Vondrusko, svetovalca za okolju prijazno urbanistično zasnovo, da bi pomagal narediti načrt za kampus, kjer bi hrčki še naprej lahko živeli.
Vondruska vsak teden obišče gradbišče in preverja, če je s hrčki vse v redu. Pravi, da odkar se je projekt začel izvajati letos poleti, noben hrček ni bil poškodovan.
»Hrčki potrebujejo prostor, kamor se lahko skrijejo,« pravi svetovalec. »Če tega nimajo, se bodo preselili na drugo območje.« Aktivne rove, torej tiste, ki so v redni uporabi hrčkov, na gradbišču ogradijo. Ko se prenova nadaljuje, Vondruska »s strateškim košenjem trave« spodbudi hrčke, da zasedejo druge, neaktivne rove.
Kaj pa hrčki v Sloveniji?
Navzočnost hrčka na ozemlju Slovenije je prvič potrdili zoolog B. Kryštufek leta 1980, na območju vasi Obrež pri Središču ob Dravi. To je tudi edino znano nahajališče divjih hrčkov v Sloveniji. Njegovo prisotnost so po 34. letih na območju Drave ponovno potrdili mariborski študentje leta 2014, ko so opravljali terenske raziskave.
Divji hrčki, ki živijo v Evropi pripadajo vrsti evroazijski veliki hrček (lat. Cricetus cricetus). Njihov habitat se razteza od Francije in Belgije do zahodne Sibirije in Kazahstana. Veliki hrček je pogost glodalec v Panonski nižini, od Medžimurja do Vojvodine.
