Znanstvenike je k eksperimentiranju spodbudilo iskanje odgovora na vprašanje, zakaj imamo sesalci spolne odnose. Jasno – poglavitna vloga je nadaljevanje vrste, a spolni odnosi niso univerzalno pravilo za razmnoževanje. Mnoge samice med ribami, plazilci, dvoživkami in pticami za nadaljevanje vrste ne potrebujejo samca. Gre za pojav, imenovan partenogenza ali deviškorodnost. Do razvoja zarodka pride iz jajčne celice brez oploditve. Pri vrstah, kjer spol določajo kromosomi, so primerki, ki so nastali na ta način, izključno ženskega spola, a ne gre za klone svojih mater.
Kitajski znanstveniki so si zadali ugotoviti, kateri zakon reprodukcije je treba prelomiti, da bi bilo podobno razmnoževanje možno tudi pri sesalcih. Pri miših ženskega spola so vzeli jajčece ene miši in haploidno (gre za celice z le eno garnituro kromosomov) zarodno celico druge. A zgolj združenje dveh celic s polovičnim DNK ni dovolj. Znanstveniki so morali s tehnologijo poseganja v gene izbrisati set treh genov, da sta celici postali združljivi.
Ko so skušali ustvariti mladiče z dvema očetoma, je bil postopek še nekoliko zahtevnejši. Potrebovali so semensko celico in haploidno zarodno celico, ob tem pa še jajčece, iz katerega so odstranili ves genetski material. Če so pri miših ženskega spola morali odstraniti tri sete genov, jih je bilo pri samcih potrebno odstraniti sedem.
Miši z dvema materama so za zdaj videti zdrave in se uspešno razmnožujejo naprej. Te usode ne delijo potomci dveh miši moškega spola, saj so vsi poginili kmalu po skotitvi. Naslednja naloga kitajskih znanstvenikov bo ugotoviti, kaj je šlo narobe in ali so preživele miši zares povsem zdrave in se ne razlikujejo od miši, spočetih na konvencionalen način.
Bi se lahko tako razmnoževali tudi ljudje?
Čeprav gre za izjemen dosežek, ne gre pričakovati, da bi se lahko v bližnji prihodnosti na takšen način razmnoževali tudi ljudje. »Na dolgi rok morda obstaja možnost za kaj takšnega,« je za CNN dejala dr. Teresa Horn z univerze v Aucklandu. »Dognanja znanstvenikov bi morda celo lahko vodila v možnost za istospolne pare – morda bi ti lahko na ta način imeli svoje lastne otroke,« pravi in dodaja, da je pred tem treba premisliti o etičnih in moralnih vidikih tovrstnega brkljanja po genih. Ali seksu grozi izumrtje? »Zagotovo še ne kmalu,« pravi profesor Robin Lovell-Badge z inštituta Francis Crick.
