Kako naj univerza obravnava prošnjo množičnega morilca? To sta bili vprašanji, s katerima se je pred tremi leti soočila Univerza v Oslu, ko je Breivik iz zapora zaprosil za vpis na študij političnih znanosti. Univerza se je znašla pred travmatičnim paradoksom. Breivik je namreč želel, da bi ga izobraževali profesorji, ki jih je označil za tarče v svojem skrajno desničarskem »manifestu«. Vodstvo univerze mu je kljub temu odobrilo vpis. »To je v naše dobro, ne v njegovo,« je televiziji BBC potezo utemeljil nekdanji rektor Ole Petter Ottersen. Z njegovo odločitvijo se strinja tudi njegov rektorski naslednik Svein Stolen. »Na veliki univerzi ni nikdar možno doseči konsenza in ta tema je bila še posebej težavna za tiste, ki so bili neposredno prizadeti zaradi njegovih dejanj. Kljub temu imam občutek, da smo kot kolektiv zadovoljni z odločitvijo,« pravi Stolen. »Ključna je bila skrb za preostale študente, učitelje in administracijo, zato je bilo veliko razprav o tem, kako lahko Breiviku zagotovimo študij, ne da bi jih preveč prizadeli,« je dejal. Najbolj znan norveški zapornik študira pod strogimi pogoji. Gradivo mu izroča uradnik zapora, osebnega stika s študenti in akademiki nima, tudi dostopa do interneta ne. Thomas, nekdanji študentski predstavnik na Univerzi v Oslu, je poznal nekatere Breivikove žrtve. Imena norveškega množičnega morilca dosledno ne izgovarja, »a ne zaradi strahu, temveč zato, ker si tega ne zasluži«, je pojasnil. Skrbi ga, da študira zgolj zato, ker želi pokazati, da se je spremenil, in da s tem skuša doseči predčasen izpust iz zapora. Kljub temu Thomas podpira odločitev univerze. Tudi diplomant Emil meni, da je univerza ravnala prav. »To je bil test norveške liberalne politike,« je prepričan.

Ljudje v objektivu Norveška visoko šolstvo Anders Behring Breivik