Šmarna gora z okolico je zagotovo ena najbolj priljubljenih slovenskih rekreacijskih točk. Kilometri čudovitih poti ponujajo neskončne možnosti za sprostitev pa tudi vrsto tekmovalnih užitkov. Tako bo tudi v soboto, 6. oktobra, ko bodo priredili že 39. Tek na Šmarno goro. Desetkilometrska preizkušnja bo štela za finale slovenskega in svetovnega pokala v gorskih tekih. Start ene najpriljubljenejših in zaradi izredno dinamične proge tudi ene najtežjih gorskih preizkušenj na svetu bo v športnem parku Policijske akademije v Tacnu, razglasitev rezultatov bo na vrhu Šmarne gore.
»Svetovna zveza za gorske teke že dvajset let organizira svetovni pokal v gorskih tekih. Povod za številne teke so bile največkrat stave, kdo bo hitrejši oziroma ali je mogoče priti na goro v določenem času,« pojasni prvi mož slovenskih gorskih tekov in generalni sekretar svetovne zveze v gorskih tekih Tomo Šarf. Proga teka na Šmarno goro se je z leti spreminjala. Sogovornik se spominja: »Prva leta je tekače vodila iz Tacna na Šmarno goro brez pentlje prek Grmade. Dolga je bila pet kilometrov. Leta 1992 smo zaradi državnega prvenstva progo podaljšali s pentljo prek Grmade na devet kilometrov, leta 2010 pa smo zaradi nevarnega spusta z Grmade na Romarsko pot progo podaljšali še za en kilometer.« Prihodnje leto – ob 40. obletnici šmarnogorskega teka – bodo organizatorji za tekače pripravili številna nova presenečenja, morda se obeta celo dvodnevni dogodek, pravijo.
Pet let nedosegljiva lovorika
Moški rekord sedanje deset kilometrov dolge proge znaša 41 minut in 32 sekund iz leta 2012 in je v lasti Azeira Teklaya iz Eritreje. Najboljši tekači sveta ga neuspešno naskakujejo že pet let. Pod ženski rekord proge, ki znaša 47 minut in 40 sekund, se je lani podpisala Andrea Mayr iz Avstrije. Letošnja tako ženska kot moška konkurenca bosta izjemni, zato se organizatorji ob ustreznem vremenu nadejajo novih mejnikov. Pričakujejo okoli 250 tekmovalcev iz devetnajstih držav, med njimi bodo tudi aktualni svetovni prvaki in rekorder Teklaya.
Na sobotnem teku bodo poleg vrhunskih tekačev dobrodošli tudi rekreativni tekači in ljubitelji Šmarne gore. In kje bo njihovo pričakovano mesto? Tomo Šarf odgovarja: »Stroka ocenjuje, da so v tekaških disciplinah vrhunski rezultati tisti z zaostankom manj kot deset odstotkov za najboljšim izidom (Šmarna gora – moški pod 46 minutami), 25-odstotni zaostanek je meja med resnim treniranjem in rekreacijo (52 minut), pri 50-odstotnem zaostanku pa se začne prava rekreacija, a še vedno s pridihom tekmovalnosti (63 minut). Čisto prava rekreacija, ki temelji na pogovornem tempu, je 100-odstotni in večji zaostanek.«
Za najboljše gorske tekače na svetu sicer nedvomno veljajo Italijani. V Italiji je leta 1984 nastala svetovna zveza za gorske teke ICMR, ki se zdaj imenuje WMRA. Leto pozneje so tam organizirali prvo svetovno prvenstvo, pozneje pa tudi največ velikih mednarodnih tekem. Italijani so tudi dobitniki največ medalj z evropskih in svetovnih prvenstev ter imajo največjo sistemsko podporo atletske zveze in države. Zelo uspešni v svetovnem merilu pa so tudi slovenski gorski tekači in prav tek na Šmarno goro je veliko pripomogel k njihovim uspešnim nastopom na velikih mednarodnih tekmah in doseganju prvih medalj. Med letoma 1998 in 2018 so jih skupaj osvojili več kot petdeset.