Poslanci državnega zbora (DZ) so na današnji izredni seji po osmih urah končali razpravo o predlaganih ukrepih v koalicijski pogodbi. Izredno sejo so zahtevale opozicijske stranke SDS, NSi in SNS, ki menijo, da so predlogi škodljivi in uničujoči za slovensko gospodarstvo in podjetnike. Sklepov poslanci niso sprejemali, saj predlogov zanje že v torek niso podprli člani odbora DZ za gospodarstvo. V opoziciji so vladi želeli priporočiti skupno oblikovanje nove vsebine koalicijske pogodbe z gospodarskimi organizacijami, vladnim funkcionarjem pa, naj se vzdržijo neresnic, zavajanj, groženj in žalitev na račun slovenskih podjetnikov.
Koalicijska pogodba prinaša po oceni opozicije nerazumne davke, brezglavo rast administracije in različnih privilegijev, povečevanje birokratskih ovir ter krepitev centralizma, s čimer želi po njihovem mnenju zatreti, pregnati in uničiti slovenske podjetnike ter tlakovati pot v socialistični družbenoekonomski sistem, kot ga poznajo le še v državah, kot so Venezuela, Severna Koreja in Kuba. Kot je znano, je podjetnike še zlasti ogorčila koalicijska zaveza, da se bo osebne prihodke iz kapitala in rent vključilo v osnovo za odmero dohodnine.
Vlada za konstruktivni dialog
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je na današnji seji ponovil torkovo zagotovilo vlade, da bo iskala rešitve, ki bodo koristile tako slovenskemu gospodarstvu kot tudi vsem državljanom in državljankam. Koalicijska pogodba po njegovih besedah predstavlja le usmeritev za delovanje vlade, preden bodo sprejemali kakršne koli ukrepe, pa bodo v njihovo pripravo vključili vse deležnike, tako gospodarstvo kot družbene partnerje. V ta namen je bil na njegovo pobudo že ustanovljen strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, ki bo deloval kot posvetovalni organ o ukrepih vlade, v njem pa bodo poleg predstavnikov ministrstva sedeli tudi predsedniki in direktorji gospodarskih združenj.
Izjemno povečanje izdatkov
Poslanska skupina SDS je v torek vložila tudi zahtevo za sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ, na kateri bi obravnavali finančne posledice ukrepov iz koalicijskega sporazuma. Fiskalni svet je prejšnji teden namreč opozoril, da pomenijo predlagani ukrepi oddaljevanje od srednjeročnega fiskalnega cilja in zagotavljanja vzdržnih javnih financ. Po njegovi oceni bi negativni učinek na javne finance že zgolj pri finančno izmerljivih ukrepih prihodnje leto znašal od 0,6 do 1,4 odstotka BDP oziroma od 300 do 700 milijonov evrov, ob koncu mandata v letu 2022 pa celo od 2,9 do 5,2 odstotka BDP, kar bi pomenilo proračunski primanjkljaj v višini med 1,7 milijarde evrov in tremi milijardami evrov.
Ob tem je treba opozoriti, da v izračun niso bili vključeni izdatki za dogovor s sindikati javnega sektorja, ki bi ob sklenitvi sporazuma marca letos znašali približno 300 milijonov evrov, različne napovedane spodbude in olajšave, ukrepi za povečanje zaposlenosti, dvig socialnih transferjev, povečanje sredstev za zdravstvo in skrajšanje čakalnih vrst, ustanovitev demografskega sklada, investicije v infrastrukturo in tako naprej.
.png)
