Kot izhaja iz sodbe upravnega sodišča je Mestna občina Celje pred dvema letoma bistveno kršila pravila postopka, ker takratni direktorici Celjskega mladinskega centra Glorjani Veber niso dali možnosti, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, na podlagi katerih je bila razrešena s položaja.
Spomnimo, da je Vebrovo z direktorskega stolčka odneslo revizijsko poročilo o poslovanju mladinskega centra v letu 2015, ki je razkrilo številne nepravilnosti pri poslovanju. Še najbolj pa je mnoge zbodlo, da je bilo z računa mladinskega centra na račun direktoričinega zasebnega Inštituta za raziskovanje inovativnih umetnosti nakazanih 11.000 evrov. A kot je takrat tudi za naš časopis zatrdila Vebrova, naj bi šlo zgolj za vračilo denarja, ki ga je mladinskemu centru posodila. Tolikšen znesek jim je bil namreč odobren na razpisih, a je običajno treba na tovrstna nakazila dolgo čakati, ker so denar potrebovali, pa ga je »posodila« z računa svojega zasebnega inštituta in si ga, ko je denar vendarle prišel, v več posamičnih transakcijah vrnila.
A mestni svetnik, ki so podprli njeno razrešitev, tej zgodbi niso povsem verjeli, zmotilo pa jih je tudi, da je mladinski center pred tremi leti pridelal dobrih 47.000 evrov izgube, o čemer člani sveta zavoda niso bili obveščeni.
Vebrovi v prid tudi delovni spor
Kot pojasnjuje Vebrova, se sodišče žal ni ukvarjalo s samo vsebino in izpodbijanjem razlogov za njeno razrešitev, da bi se v okviru postopka ugotovila tudi dejanska odgovornost in stanje ter vloga vseh vpletenih.
»Vsekakor pa bom pred pravdnim sodiščem, v skladu z napotilom upravnega sodišča, uveljavljala zahtevek za povrnitev škode, ki sem jo utrpela,« pravi nezakonito razrešena nekdanja direktorica. Že pred tem sta se zaključila tudi delovnopravna spora med Vebrovo in Celjskim mladinskim centrom. Celjsko delovno sodišče je najprej ugotovilo, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita v delu, kjer je določen odpovedni rok, zato je tožnici priznalo daljši, trimesečni odpovedni rok ter vse pravice, ki iz tega sledijo. Zaradi ugotovljene nezakonitosti redne odpovedi je v skladu z veljavno kolektivno pogodbo Vebrova v drugem delovnopravnem sporu zahtevala plačilo pavšalne odškodnine in se v postopku mediacije dogovorila za primerno odškodnino.
Vedela za epilog
»Vse, kar se je dogajalo okoli mladinskega centra in mene osebno, mi je bistveno otežilo delo v dobrobit zavoda. Deležna sem bila podtikanj, groženj in nastavljenih ovir. Ko se je vse to začelo, sem tudi vedela, kakšen bo epilog in kaj bo sledilo. Žal se to dogaja tudi v drugih javnih institucijah, katerih cilj bi moralo biti v prvi vrsti transparentno poslovanje in skrb za razvoj. Meni je vse to odprlo oči,« pravi Vebrova. Dodaja, da je v tistem času kar nekaj ljudi, ki so bili na vodilnih položajih javnih zavodov, doživljalo podobne pritiske, a so zaradi tega sami odstopili, še preden bi jih odstavili.
»Papir žal prenese vse, vendar upam, da bo moja zgodba o nezakonitih početjih nekaterih institucij in vpletenih koga le predramila,« pravi Vebrova.