Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je danes potrdil predlog zavoda, kako bi razdelili 35 milijonov evrov, za kolikor se bodo zaradi dobrih ekonomskih kazalnikov do konca letošnjega leta povečali prihodki zdravstvene blagajne.
Predlagajo, da se denar razdeli tako, da se čim bolj poveča dostopnost do zdravljenja ter s tem skrajšajo čakalne vrste za zdravstvene storitve. Tako bi do konca leta plačali vse opravljene operacije ušes, nosu, ust in grla, na ožilju (arterije, vene ter krčne žile), operacije na stopalu halux valgus, operacije kile, žolčnih kamnov, endoproteze kolka in kolena, gležnja, operacije rame, hrbtenice, karpalnega kanala, artroskopske operacije, angiografijo, odstranitev osteosintetskega materiala ter operacije ženske stresne inkontinence. Poleg teh bolnišničnih storitev bi plačali vse operacije na ožilju, kil, operacije rame ter karpalnega kanala, ki bi jih opravili v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti. »Te storitve lahko izvajalci opravljajo do konca leta praktično brez omejitev – kolikor bodo naredili, toliko bo zavod plačal po veljavnih cenah,« je povedal Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS.
Pri specialistični obravnavi predlagajo možnost preseganja obsega storitev za 20 odstotkov, in sicer v zobozdravstveni dejavnosti, fizioterapiji, dermatologiji, internistiki, otorinolaringologiji, rehabilitaciji, alergologiji, pedopsihiatriji, fiziatriji, kardiologiji, vaskularni medicini, pediatriji, gastroenterologiji, klinični genetiki, pulmologiji, ginekologiji, maksilofacialni kirurgiji, psihiatriji, obravnavi bolezni dojk, nevrologiji, splošni kirurgiji, zdravljenju neplodnosti, okulistiki, diabetologiji, infektologiji, ortopediji, tireologiji, pri operacijah sive mrene, vitreoretinalni kirurgiji, proktoskopiji, rektoskopiji, sklerozaciji in ligaturah.
Izvedbo prepuščajo izvajalcem
»Oboje je pomemben impulz, da se čakalne dobe skrajšajo, pri čemer smo skušali zaobjeti krog od napotne diagnostike, zdravljenja, vse do rehabilitacije,« je povedal Sušelj. Podatki o čakalnih dobah, ki jih zbira NIJZ, niso celoviti, se zavedajo pri ZZZS, vendar so zdravstveni programi, ki bi jih okrepili, nedvomno podhranjeni.
Kako bi v javnih zavodih in pri koncesionarjih porabili denar za dodaten program – v rednem delovnem času ali popoldne, prepuščajo izvajalcem. »To je za vodstva zavodov zagotovo velik izziv, ker je časa dokaj malo, dodatnega programa pa veliko,« je povedal Sušelj. Predlog upravnega odbora ZZZS mora potrditi še vlada; Sušelj pa meni, da ni razloga, da izvajalci ne bi že takoj začeli naročati pacientov za povečan obseg storitev.
Pri zdravstveni blagajni predlagajo, da se nekatere rešitve za skrajševanje čakalnih dob predvidijo že za naslednje leto. Tako bi se za pet odstotkov povečal redni program pri operacijah ušes, nosu, ust in grla, na ožilju, na stopalu halux valgus, operacije kile, žolčnih kamnov, endoproteze kolka in kolena, operacije rame in hrbtenice. »Če so izvajalci to izvedli kot enkratni program, to znajo in zmorejo tudi v naprej,« meni Sušelj.
V prihodnjem letu bi razširili mrežo zobozdravstva za odrasle za 11,78 tima ter ultrazvočne obravnave za 5,94 tima. Pri zdravstveni blagajni ob tem pričakujejo, da bodo v zobozdravstvu ter nekaterih drugih ambulantnih specialističnih dejavnostih povečali število obravnavanih pacientov za desetino.
