Appalachian Trail je označena pohodniška pot na vzhodu ZDA, ki se razteza med Springer Mountain v zvezni državi Georgia in Mount Katahdinom v državi Maine ter velja za najdaljšo neprekinjeno pohodniško pot na svetu. Vsako leto jo vsaj deloma prehodita dva milijona ljudi, izraz »thru-hike« pa označuje tiste pohodnike, ki jo prehodijo v celoti oziroma v eni sezoni. Poleg »normalnega« pohodništva, ki traja na Apalaški poti pet do šest mesecev, je tudi prizorišče neusmiljenega boja za hitrostni rekord oziroma najhitrejši znani čas (fastest known time, FKT).

Konec avgusta je belgijski zobozdravnik in ultratekač Karel Sabbe postavil nov FKT. Celotno pot, dolgo 3523 kilometrov (2190 milj), je prehodil oziroma pretekel v 41 dneh, sedmih urah in 39 minutah. Prejšnji rekord, ki ga je lani postavil Joe »Stringbean« McConaughy, je izboljšal za več kot štiri dni in naslednjim izzivalcem postavil letvico zelo visoko. Osemindvajsetletni Belgijec iz Genta je namreč na dan (prav vsak dan) pretekel več kot 85 kilometrov, v grobem dva maratona.

Začel je 18. julija v Springer Mountainu, tekel proti severu, pri tem pa je uporabljal sledilnik GPS, ki je vsaki dve minuti označil njegovo lokacijo. Navezal je tudi stik z Guinnessovo knjigo rekordov in si zagotovil nepristransko preverjanje ter končno potrditev svojega rekorda. Kako hiter tekač je Sabbe, najbolje ve Stringbean, saj je Belgijec pred dvema letoma potolkel tudi njegov rekord na Pacific Crest Trailu, 4280 kilometrov dolgi pohodniški poti, ki poteka ob zahodni ameriški obali od Mehike do Kanade. Sabbe jo je obvladal v 52 dneh, osmih urah in 25 minutah. Tega rekorda ni še nihče izboljšal in hitri zobozdravnik ostaja edini z obema rekordoma na najslavnejših ameriških pohodniških poteh.

Brez spremljevalne ekipe je veliko težje

A je Belgijec dosegel FKT s podporo spremljevalne skupine, sorodnikov in prijateljev, ki so mu pomagali na celotni poti, skrbeli za njegovo hrano in pijačo, mu pripravljali prenočišča in mu pomagali pri vzdrževanju tempa med tekom. Hitrostni rekord za samooskrbni tek (brez podpore ekipe) po Apalaški poti ima še vedno Stringbean.

Lani je Apalaško pot prehodil ljubljanski prevajalec Jakob J. Kenda in na njej z daljšimi postanki in »družinskimi ovinki« preživel štiri mesece. Skupaj z »resnično« Ameriko ga je pot tako navdihnila, da je o svoji pustolovščini napisal roman, ki bo izšel konec oktobra. V času, ko je Kenda premagoval Apalaško pot, je nov hitrostni rekord napovedalo pet pohodnikov. »Srečal sem dva izmed njih in hodil večji del enega dne z Danom 'Knottsom' Bindejem, enim od hitrostnih lovcev,« pravi Jakob J. Kenda. »Malo je bil presenečen, da sem se kar držal njegovega tempa, obenem pa mi je bil prav hvaležen. Ciljal je na najvrednejši in najzahtevnejši rekord, samooskrbni, pri katerem si za vse povsem sam. Bil je osamljen, že več tednov ni tako rekoč z nikomer govoril, saj je bil pač prehiter, štiri ali pet ur postanka na dan pa je moral izkoristiti za meditacijo in spanje.«

Pozneje je Kenda izvedel, da je Knottsu uspelo postaviti nov rekord, a ga je kmalu potolkel Joey Campanelli in nato še Stringbean. »Ti dosežki so vredni vsega občudovanja, sploh lanski Stringbeanov,« pravi Kenda. »Že zaradi teže najnujnejše opreme in hrane je samooskrbni pohod za najmanj petino zahtevnejši od pohoda s podporo ekipe. Upoštevati pa je treba še psihične pritiske, samoto, vrhunsko sposobnost načrtovanja in voljo, da sam premagaš bolečino ob neizogibnih poškodbah.«