Judo ima tudi svojo filozofsko plat. Ni le športna disciplina, je veščina. V svoji domovini, na Japonskem, je kategoriziran kot kultura, ne kot šport. Dolgotrajna vadba juda vpliva na fizični razvoj vadečega ter tudi na njegov razvoj osebnosti in razuma. Tako kot pri ostalih uspešnih športnikih so tudi pri uspešnih judoistih poleg dobrih telesnih in fizioloških sposobnostih najpomembnejše delavnost, vztrajnost in trdna psihična kondicija.
V prilagojeni obliki je judo primerna aktivnost že za otroke, stare od štiri do pet let. »Pomembno je, da je vadba prilagojena otrokovi starosti in sposobnostim. V tem obdobju so bistveni elementi vadbe igra, razvoj osnovne motorike v najširšem smislu in učenje padcev. Takšna široka vadba daje otroku odlično popotnico za ukvarjanje z judom ali kakšnim drugim športom,« poudarja nekdanji vrhunski judoist in olimpijec Sašo Jereb. Razloži, da se otroci že na začetku vadbe učijo osnove discipline in etičnih načel juda, kot so spoštovanje do trenerjev in prijateljev, zaščita šibkejših od sebe in pomoč tistim, ki jo potrebujejo. »To so temelji, ki nam ostanejo za vse življenje,« zagotavlja sogovornik.
Izbira nasprotnika in samonadzor
Tako kot v tujini je tudi v naši državi v nekaterih klubih organizirana rekreativna vadba juda za starejše. »Teh treningov se navadno udeležujejo tisti, ki so se v preteklosti z judom že ukvarjali, nekaj je tudi popolnih začetnikov. Posebno zanje je zelo pomembno, podobno kot pri otrocih, da je vadba postopna in da se najprej naučijo pravilno padati. To je namreč prvi pogoj za varno in kakovostno vadbo tehnike in drugih elementov juda. Cilja rekreativnega juda sta predvsem druženje in vadba za dobro počutje,« pojasni Jereb.
Vadba se običajno začne z lahkotnim tekom in ogrevanjem glavnih sklepov, zelo dobrodošle so tudi raztezne vaje, nadaljuje sogovornik. »Kot popestritev se za dvig temperature lahko doda krajša igra nogometa ali druga igra z žogo. V glavnem delu se izvaja pravilna tehnika metov, končnih prijemov, vzvodov, davljenj…, skratka vseh tehničnih elementov juda. Vrhunec glavnega dela je borba stoje ali v parterju (na tleh). Pri borbah morajo biti vadeči zelo pozorni na primerno izbiro nasprotnika in na visoko stopnjo samonadzora. Lahko se namreč zgodi, da nas v žaru borbe čustva ponesejo previsoko, telo pa ni več fizično na ravni, kot je bilo nekoč, in poškodba je tu. V sklepnem delu se izvedejo raztezne vaje in krajša masaža.«
Ob primerni količini in kakovostni vadbi judo izboljša gibalne sposobnosti, vzdržljivost, moč, koordinacijo in ravnotežje vadečega, okrepi srčno-žilni in dihalni sistem, poveča pretok krvi v telesu ter s tem izboljša metabolizem in okrepi imunski sitem. »Treningi juda zelo izboljšajo tudi samozavest in samopodobo vadečih, zmanjšujejo stres ter naš vsakdan naredijo zanimivejši in pestrejši. Z vadbo si širimo tudi socialno mrežo in delimo nove izkušnje,« za konec dodaja Sašo Jereb.
